Fizioterapija Barbara Purkart

Kategorija: Zdravje in zdravljenje

Prilagajanje družbi vodi v zadovoljstvo

Prilagajanje družbi

Prilagajanje družbi je naraven odziv človeških možganov. Ko vidimo neko vedenje množice, ga hitro posnemamo in ponotranjimo. To prilagajanje družbi sodi k socialnemu učenju.

Od zgodnjih let že namreč opazujemo člane svoje skupine kako kaj počnejo. Ko posnemamo početje naših bližnjih oz. članov svoje skupine, nas možgani nagradijo s prijetnimi občutki. Pri aktivaciji socialnega sistema za nagrajevanje v možganih ima pomembno vlogo hormon oksitocin.

Prijetni občutki pri posnemanju skupine vodi posledično v nadaljne posnemanje. In krog je sklenjen. Več posnemanja, več dobrega počutja. S posnemanjem družbe se socializiramo in postajamo družbeno sprejemljivi.

Prijetni občutki pri posnemanju nas vodijo v prilagajanje družbi.

Paziti moramo, da s posnemanjem ne pridobimo oz. pridobimo čim manj slabih navad in da ne ponavljamo napak.

Kognitivna pristranskost

Socialni sistem za nagrajevanje pa vpliva tudi na naše misli. Proces poteka podzavestno. V določenih okoliščinah smo nagnjeni k sistematičnim napakam. Običajni rezultat človeškega razmišljanja je kognitivna pristranskost, ki pogosto močno izkrivlja zanesljivost pravih dejstev.

Kognitivna pristranskost je, da ljudem pripisujemo lastnosti, ki jih nimajo.

Možgani so kognitivno pristranski, ko dopustijo, da npr. pozitivna lastnost vpliva pozitivno na našo oceno človeka. Danes to vidimo npr. pri znanih osebah. Hitro namreč domnevamo, da mora biti nekdo, ki je lep in v formi, tudi dober in pameten. Pripisujemo mu torej preveč drugih pozitivnih lastnosti in smo kognitivno pristranski.

Že od najzgodnejših let otroškega življenja se možgani prilagajajo mnenju članov svoje skupine. Med drugim tudi o tem, katere značilnosti ima dober vodja. Kognitivna pristranskost možgan lahko hitro zapelje možgane, da zaupajo nekomu, ki je dober vodja samo navidez. Ker je npr. lepega videza in v dobri formi, mu pripišemo še, da je pameten in dober vodja.

Strinjanje z množico

Če par ljudi v množici nekaj naredi, jih začnemo ostali v množici posnemati. Zanimivo je, da je potrebnih le nekaj kolovodij in že množica sledi. Dejanje kolovodij posnemamo zato, da nas družba oz. množica ne bi opredelila kot brezčutne ali drugačne.

Naši možgani se naravnani tako, da se najpogosteje strinjajo z množico. Raziskave kažejo, da pri človeku, ki ima drugačno mnjenje, anteriorni cingularni korteks (del možganov imenovan “ups…”) pošlje signal, da je prišlo do napake in zapademo v stresno situacijo. Zato pogosto prilagajamo mnenje skupini, čeprav je le-to morda napačno… a vendar se počutimo dobro.

Prijetni občutki nas vodijo k prilagajanju svojega mnenja mnenju skupini.

Pristranskost družbenega vpliva

Evolucijsko gledano ima tisti, ki sledi skupini, evolucijske prednosti za preživetje. In če hočemo ostati na varnem, potem ostanimo s krdelom.

Prilagajanje družbi ni vedno slabo, vendar moramo znati potegniti črto.

Možgani vse prepogosto uberejo lažjo pot in anonimnenmu krdelu dovolijo, da nam narekuje npr. kaj bomo kupili. To je pristranskost družbenega vpliva, ki nas pri nakupovanju lahko pripelje do vsake skrajnosti.

V vsakem od nas je nekaj konformista in nekaj upornika. Konformisti so ljudje, ki se zelo hitro prilagodijo družbi in igrajo bolj varno. Uporniki so ljudje, ki želijo izstopati iz množice.

Prilagajanje družbi vodi v izločanje hormonov, ki povzročijo, da se počutimo dobro.

Bi radi imeli edini prav ali bi raje sledili skupini, ki se moti?

Konformizem je povsod okrog nas. Lahko je dober ali slab.

Od vsakega od nas je odvisno, kaj se bo odločil: kdaj je bolje slediti množici in kdaj iti svojo pot…

Imate še kakšno vprašanje?

Vprašajte nas na forumu Fizioterapija in masaža.

15.08.2023
Življenje je lepo, življenje je darilo

Življenje je lepo

Vedno izberi življenje.

Globoko vdihni. Pomirja um.

Znebi se vsega, kar ni uporabno, lepo in veselo.

Če si v dvomih, naredi le naslednji majhen korak.

Življenje je prekratko, da bi čas zapravljal/a za to, da bi sovražil/a.

Tvoje delo ne bo poskrbelo za tebe, ko boš potreboval/a pomoč. Tvoji prijatelji in starši bodo. Ostani v stikih z njimi.

Sproti poplačaj svoje dolgove.

Ni potrebno, da imaš svoj prav za vsako ceno.

Sprejmi dejstvo, da se lahko ne strinjaš.

Jokaj z nekom v družbi. To je bolj zdravilno kot jokati sam.

Skleni mir s svojo preteklostjo, da ti ne bo pokvarila sedanjosti.

Ne primerjaj svojega življenja z življenji drugih.

Nihče nima v oblasti tvoje sreče, le ti sam.

Najpomembnejši spolni organ so možgani.

Če naj bi bila tvoja zveza skrivnost, potem ne bi smel/a biti del nje.

Odpusti vsakomur vse.

Kaj drugi ljudje mislijo o tebi, ni tvoja stvar.

Ne planiraj peveč poteka življenja. Izvleci iz tega trenutka največ, kar je mogoče.

Zavist je izguba časa. Imaš že vse, kar potrebuješ.

Vse, kar resnično šteje na koncu je, da si ljubil/a.

Življenje je lepo… lepo je opazovati dva geparda, ki počivata v senci drevesa v savani Serengetija.

Življenje je darilo

Čeprav življenje ni okrašeno s pentljo je vseeno darilo.

Vse kar te ne bo ubilo te bo v resnici naredilo močnejše.

Nikoli ni prepozno imeti srečnega otroštva. To je odvisno od tebe in od nikogar drugega.

Ko pride do tega, da bi šel/šla za tistim kar imaš rad/a v svojem življenju, ne reci ne.

Prižgi sveče, uporabljaj lepe rjuhe, nosi fino perilo. Ne hrani ga za posebne priložnosti. Današnji dan je nekaj posebnega.

Naredi vse, nato se pa prepusti toku.

Bodi drugačen/na zdaj. Ne čakaj na starost, da bi nosil/a vijolično.

Prepreči vsako t. i. nesrečo z naslednjimi besedami: “Bo čez pet let to pomembno?

Kakorkoli dobra ali slaba je situacija, spremenila se bo.

Ne jemlji samega sebe tako zelo resno. Nihče te ne.

Verjemi v čudeže. Pojdi ven vsak dan. Čudeži čakajo povsod.

Če bi vsi vse težave vrgli na kup in bi vsi videli vse, bi svoje pograbil/a nazaj.

Ni pomembno kako se počutiš… vstani, obleci se in se pokaži.

Življenje je darilo… podari ti cvetenje japonske češnje v polnem razcvetu in jasen pogled na goro Fuji.

In… najboljše šele prihaja …

Imate še kakšno vprašanje?

Vprašajte nas na forumu Fizioterapija in masaža.

19.10.2022
Kronična bolečina – je res tako hudo ali si le domišljam?
Kronična bolečina

Psihološki dejavniki vplivajo na razvoj dolgotrajne bolečine, ki ji pravimo kronična bolečina. Zaradi njih so bolečine hujše ali blažje. Če smo pozorni na bolečino, nas seveda mnogo bolj boli, kot če se uspemo zamotiti in preusmeriti pozornost. Tudi razpoloženje močno vpliva na bolečino. Celo nekaj tako preprostega, kot je branje kratkih zgodb, ki so lahko smešne ali tragične, spremeni bolečinski prag človeka.

Raziskave zadnjih 35 let so pokazale, da bolečine, ki trajajo več kot 3 mesece, spremenijo možgane tako, da lahko čutimo bolečino celo takrat, ko je okvara že pozdravljena. Se pravi, da ni več razloga za bolečino, ki pa jo kljub temu zaznavamo. Po eni strani so kronične bolečine lahko posledica preobčutljivosti možgan po drugi strani pa vemo, da se spremembe živčno-mišične kontrole zgodijo kot odziv na pričakovano bolečino. Pri osebah trenutno brez bolečine v križu so dokazali, da že samo pričakovanje morebitne bolečine v križu povzroči zakasnelo aktivacijo mišic stabilizatorjev hrbtenice in povečano aktivacijo zunanjih mišic. To si lahko predstavljamo tako, kot da bi se obešali na vrata, ki imajo razmajane pante. Ni si težko predstavljati, da takšna nestabilnost vodi v bolečino in nadaljne okvare.

Kronična bolečina – kaj se da storiti?
1. Čim prej odpraviti vzrok za akutno bolečino, da ne preide v kronično bolečino.
2. Spremenite svoje vedenje in doživljanje bolečine!
3. Razvijte zaupanje v svoje lastne moči in sposobnosti!
4. Pozitivne misli krepijo zdravje!
5. Sprejmite stanje, da bodo slabši in boljši dnevi!
6. Zavedajte se, da smo za kvaliteto svojega življenja odgovorni sami!
7. Nehajte poskušati, česar ne zmorete in naredite najboljše, kar v dani situaciji lahko! To pomeni, da poskušate imeti kar najbolj polno življenje, kljub bolečini.
8. Povečajte telesno kondicijo, saj izboljša tudi anksioznost (zaskrbljenost) in depresijo, ki pogosto spremljata kronično bolečino! Vprašajte za nasvet fizioterapevta, saj ob napačnih vajah in športno – gibalnih aktivnostih lahko bolečino še povečate.
9. Zabavajte se! “Če je vaše življenje prazno, ga bo zapolnila bolečina”.
Imate še kakšno vprašanje?

Vprašajte nas na forumu Fizioterapija in masaža.
11.09.2022
Zdrava prehrana v tretjem življenskem obdobju krepi imunski sistem
Zdrava prehrana in značilnosti tretjega življenskega obdobja

Povečuje se izguba mišičnega tkiva.
Povečuje se izguba kostne mase.
Kopičijo se zaloge maščob.
Poveča se občutljivost na glukozo.
Upočasni se presnova.
Upočasni se izločanje prebavnih sokov in absorbcija.
Upočasni se presnova hranilnih snovi.
Zmanjšuje se sposobnost zaznavanja določenih okusov: prag zaznavanja okusov je 2,5 krat nižji, pri zaznavanju maščob pa se prag zmanjša za 4x!
Po 60. letu so energijske potrebe 20 do 25% nižje.

Zaradi slabše absorbcije je nevarnost pomanjkanja vitamina B6, B12 in D.
Zaradi pomanljkljivega vnosa je nevarnost pomanjkanja beljakovin, Ca, Fe, Zn, folne kisline, vitamina A in C.

Zdravje se odraža na izrazu
Načela zdrave prehrane v tretjem življenskem obdobju

Obroki naj bodo redni, ob enakem času dneva (enako velja za rednost spanja in vstajanja).
3 obroki na dan naj bi bili dovolj (diabetiki imajo drugačen režim).
Obroki naj bodo časovno dovolj narazen, da so vmes tudi obdobja občutenja lakote.
Čez dan zaužijte dovolj tekočine.
Ponoči in vsaj 3 ure pred spanjem ne jejte!
Med jedjo ne govorite, dobro prežvečite hrano.
Med jedjo ne berite časopisov in ne glejte TV oz. računalnika ali mobitela.
Okušajte hrano in uživajte v hranjenju!
Berite deklaracije na živilih in izberite živilo z manj dodatki (konzervansi, ojačevalci okusov, stabilizatorji…E123).
Obrok raje sami pripravite kot da kupite v trgovini že pripravljeno hrano.
Hrana naj bo raznolika, poudarek naj bo na sezonski hrani, ki raste v domačem okolju
Izogibajte se škrobnim živilom kot so kruh, testenine, žitarice in krompir.
Izogibajte se sladkim pijačam in živilom z veliko sladkorja (piškoti, pecivo, torte, ipd.).
Vsakodnevno uživajte sadje in zelenjavo.
Poudarek naj bo na uživanju rdečega mesa, rib, perutnine in stročnic.
Če presnavljate mleko, mlečni izdelki in jajca jih lahko uživate, saj so polnovredna beljakovinska živila.
Živila z veliko maščob (npr. ocvirki) uživajte samo občasno in v manjših količinah.
Za konec:

Za preprečevanje izgube mišične mase, ki se pojavi s staranjem, je poleg redne telesne vadbe in gibanja pomembna zdrava prehrana. Sama vadba žal ne bo preprečila upadanje mišične mase, če je premajhen vnos beljakovin v telo.

Pomembno je, da uživate dovolj živil, ki so bogata z beljakovinami (rdeče meso, perutnina, ribe, jajca in stročnice).

Imate še kakšno vprašanje?

Vprašajte nas na forumu Fizioterapija in masaža.
23.01.2022
Sreča – kako jo povečati?
Kaj je to sreča?

Sreča je nejasen pojem. Različnim ljudem pomeni različne stvari.

Ali lahko srečo kupimo?

Se je lahko naučimo?

Se lahko sprogramiramo za srečo?

Kje neki jo lahko najdemo?

Ste se kdaj vprašali zakaj nas nekatere preproste stvari osrečujejo, druge pa ne?

Obstajata dve vrsti sreče: kratkoročna in dolgoročna.

Kratkoročna sreča pomeni stvari, ob katerih se dobro počutite.

Dolgoročna sreča pa ni nujno povezana z občutkom vznesenosti. Gre bolj za zadovoljstvo z lastnim življenjem in njegovim potekom. Idealno je, da dosežemo obe skupaj.

Če se sedaj dobro počutite in imate občutek dolgoročnega zadovoljstva, je to dobro. Če pa imate samo kratkoročni občutek, vas to lahko hitro pripelje do zasvojenosti.

Sreča je resnično velik dar, za katerega si prizadevamo v življenju.

Ali se lahko priučimo kako biti srečni?

Srečo si do neke mere lahko priučimo. Lahko se naučimo biti srečni. Eden od načinov je, da se pred spanjem spomnite vseh lepih stvari, ki so se vam zgodile preko dneva. Lahko da se boste zbudili drugače razpoloženi.

Osrečujejo nas majhne stvari.
Kako jo lahko okrepimo oz. vzdržujemo?

Da imamo pristop odprtega uma k temi; čudenje ob odkrivanju, kot ga imajo otroci,
opravljanje ljubiteljskih dejavnosti – hobijev, v katerih uživamo,
s profesionalno ustvarjalnostjo pri opravljanju svojega dela.

Vožnja z avtom v službo ob poslušanju glasbe, ki nas veseli, ustvarjanje, kadar se lotimo novega izziva ali se ukvarjamo z novimi hobiji … Vse to spodbuja naše centre ugodja v možganih.
Kako vpliva hrana na občutek sreče?

Tudi izbira živil lahko vpliva na naše razpoloženje. Če smo lačni, se bomo po dobrem obroku pomirili in se bomo na splošno počutili bolje.

Raziskave so pokazale pozitiven vpliv na razpoloženje, če je hrana bogata z ogljikovimi hidrati in maščobami, ker vzpodbuja tvorjenje serotonina – hormona sreče in blažijo posledice stresa. Problem pa nastane, ker se z rednim uživanjem sladke in mastne hrane telo na to prilagodi in potrebuje vse več sladke in mastne hrane, da bi izzvali občutek enakega zadovoljstva.

Poleg tega ima hrana močan psihološki vpliv, saj v nas prebudi spomine iz otroštva. Že ko zavohamo to hrano, lahko postanemo srečni. Pri hrani gre za užitek. Pa tudi družba s katero jemo vpliva na razpoloženje.
Kako vpliva gibanje na srečo?

Srečo si lahko tudi pritelovadimo. Redna gibalna aktivnost nas osrečuje: pa naj gre za zabijanje žoge v mrežo, tek ali ples. Pri gibalni aktivnosti se sproščajo endorfini oziroma endokanaboidi. Le ti nastajajo v možganih in se pritrdijo na različne receptorje. Stimulacija teh receptorjev povzroči občutek vznesenosti. Z redno gibalno aktivnostjo lahko dosežemo zelo prijetno razpoloženje, pogoj je le, da jo izvajamo vsaj 2 do 3 krat tedensko.

In še …

Na osebni ravni vpliva na posameznikovo raven sreče naše okolje (ocenjujejo nekje 10%), naše dejavnosti (ocenjujejo nekje 40%) in naši geni (50%). Gen je kot programska oprema, ki pove telesu, katere beljakovine naj proizvaja. Vemo, da beljakovine v našem telesu vplivajo na razpoloženje. Kemične snovi, kot so serotonin in morfiju podobne snovi – endorfini, nam omogočajo dobro počutje.

Gen 5 HTT je gen za prenos serotonina. Nahaja se na 17. kromosomu. Obstajata 2 obliki: dolga in kratka. Ljudje s kratko različico so bolj občutljivi na težke dogodke, medtem ko so tisti z dolgo različico bolj odporni na težke dogodke. Ampak to je samo en gen, v proces pa je vpletenih več sto genov. In seveda ne pomeni to, da če imamo obe različici gena dolgi, da bomo že sami po sebi srečni.

Pa SREČNO!

Imate še kakšno vprašanje?

Vprašajte nas na forumu Fizioterapija in masaža.
23.08.2021
Krhki lomljivi nohti in kako si lahko pomagamo do zdravih nohtov
Krhki lomljivi nohti

Krhki lomljivi nohti so posledica različnih dejavnikov, ki vplivajo na delovanje nohtne plošče in/ali dejavnikov, ki poškodujejo nohtno ploščo. Nohti se lomijo, luščijo, grbančijo, postanejo mehki in izgubijo elastičnost.

Noht izrašča iz nohtne korenine, kjer se celice neprestano delijo in izdelujejo beljakovino keratin. Nohtna plošča je trdi del nohta, ki je zgrajen iz 25 gladkih plasti keratina. Normalna rast in kvaliteta nohta je odvisna od njenega delovanja – ta pa od prekrvavljenosti in prisotnosti vnetnih procesov.

Krhki lomljivi nohti so lahko posledica različnih stanj:

staranja,
bolezni nohtov zaradi lokalnega vnetja (gljivice),
sistemskega obolenja (psoriaza, lichen planus, ekcem, sifilis, pljučna tuberkuloza, neurološke motnje, kronična anemija, arterioskleroza, endokrine motnje – hipotiroidizem, amiloidoza…),
hudo pomanjkanje vitaminov, elementov v sledeh in aminokislin,
jemanja določenih zdravil,
mehanska ali kemična poškodba nohta (priprava nohtov na lakiranje poškoduje zdravo nohtno ploščo, lakiranje, udarci…).

Krhek noht je lahko posledica mehanskih in kemičnih poškodb nohta. Do mehanskih poškodb pride pri pripravi nohta na lakiranje. Redno lakiranje poškoduje zdrave nohte.

Nohti postajajo s staranjem vse bolj krhki in lomljivi.
Značilnosti nezdravih nohtov

Longitudinalne vdolbinice na nohtih in vzdolžno lomljenje nohtov (onychorrhexis) je pogosto pri ženskah v srednjih letih.

Krhek noht z vzdolžnimi vdolbinicami, ki lahko tuti popoka.

Luščenje nohtov v plasteh (lamellar onychoschizia) je pogosto pri osebah, ki si pogosto umivajo roke – ponavljajoče umivanje in sušenje rok ali nošnja rokavic preko vlažnih rok povzroča lomljenje plasti nohtne plošče. Luščenje nohtov je lahko posledica luskavici podobni bolezni Lichen planus in jemanja zdravil za luskavico, kemoterapije.

Krhek noht, ki se lušči po plasteh lahko nastane zaradi pogostega umivanja rok.

Površinska granulacija keratina je posledica lakiranja nohtov. Keratin nohtne plošče se postopno lušči in tvori belo-rumene lise in strije.
Površinska degranulacija keratina je posledica poškodbe celic na površini nohtne plošče in se kaže kot bele lise na nohtu.
Kako do zdravih nohtov

Izogibajte se rednemu lakiranju nohtov. Če si pogosto lakirate nohte izberite lak, ki vsebuje vlakna najlona, ki učvrščujejo krhke nohte.

Izogibajte se pretiranemu umivanju rok. Če si pogosto umivate roke, si jih po koncu delavnika namažite z mazilom, ki pospešuje zadrževanje vlage v nohtu.

Pri delu z vodo nosite rokavice.

Če nosite rokavice, pred tem dobro osušite roke.

Krhke lomljive nohte lahko učvrstite z rednim mazanjem z vodno in oljno emulzijo, ki vsebuje:
1. cistein – aminokislino, ki noht učvrsti,
2. olje in pantenol za izboljšanje odpornosti nohta,
3. vitamin E, olje pšeničnih kalčkov in esencialne maščobe za vlažanje nohta.
Do zdravih nohtov si lahko pomagate tudi z jemanjem prehrambenega dopolnila s sledečimi sestavinami:
1. aminokislina l-cistein
2. aminokislina l-arginin
3. aminokislina glutamin
4. vitamin C
5. vitamin E
6. vitamin B6
7. vitamin B7
8. mineral cink
9. mineral železo in
10. mineral baker.
Za konec…

Gibanje vodi k zdravju. Tudi k zdravim nohtom.

Imate še kakšno vprašanje?

Vprašajte nas na forumu Fizioterapija in masaža.
24.10.2020
Poraba maščob med gibanjem – vpliv trajanja in vrste telesne aktivnosti
Poraba maščob med gibanjem – vpliv trajanja telesne aktivnosti

Poraba maščob med gibanjem je lahko bistveno večja kot poraba maščob med mirovanjem. V mirovanju se sicer v glavnem porabljajo maščobe. Med gibanjem pa telo porablja različne energijske vire, med drugim je odvisno od trajanja in vrste telesne aktivnosti.

Telo se na različne telesne aktivnosti različno prilagaja. Trajanje aktivnosti bistveno vplivata na vrsto uporabljenega energijskega vira med telesno aktivnostjo.

V prvih 10 do 20 sekundah maksimalne telesne aktivnosti se porabljajo fosfageni (ATP in kreatinfosfat).
Nato se začne anaerobna glikoliza – torej poraba glikogena oz. glukoze (ogljikovih hidratov) brez prisotnosti in porabe kisika.
Po 2 do 3 minutah se začne oksidacija glukoze – torej poraba glikogena oz. glukoze (ogljikovih hidratov) ob prisotnosti in porabi kisika.
Po 20 minutah telesne aktivnosti pa oksidacija maščob – torej poraba maščob ob prisotnosti kisika.
Ko se izčrpajo zaloge glikogena v telesu, telo začne porabljati proteine (beljakovine), katerih glavni vir so mišice – torej telo porablja/razkraja mišično tkivo kot energijski vir.

Seveda se zgornji procesi prekrivajo med sabo, ne potekajo linearno, ampak potekajo hkrati v različnih deležih.

Trajanje telesne aktivnosti vpliva na porabo energijskega vira. Poraba maščob je večja med dolgotrajno telesna aktivnostjo.
Poraba maščob med gibanjem – vpliv vrste telesne aktivnosti

Poglejmo si kaj ugotavljajo raziskave glede na vpliv vrste telesne aktivnosti na porabo maščob:

Poraba maščob med hojo in lahkotnim tekom je enaka. Čeprav je pa skupna poraba energije med tekom in po teku večja kot med hojo in po hoji skupaj.
Med tekom se porabi več energije kot med kolesarjenjem. Tudi poraba maščob je značilno večja med tekom kot med kolesarjenjem pri enaki relativni intenzivnosti telesne aktivnosti izraženi z odstotki VO_2max (največje delovne obremenitve).
Ženske porabijo večji delež maščob kot moški pri enaki relativni intenzivnosti telesne aktivnosti. Pri čemer je poraba maščob enaka tako v lutealni kot v folikularni fazi menstrualnega ciklusa.
Redna vzdržljivostna telesna aktivnost, zaradi adaptacijskih mehanizmov na samo vadbo, poveča sposobnost porabe maščob med aktivnostjo.

Redna telesna aktivnost

Večja sposobnost porabe maščob je posledica povečane gostote kapilar, povečane aktivnosti veznih proteinov za lipide in encimov, ki kontrolirajo oksidacijo maščob, zmanjšanega izločanja inzulina in povečanega delovanja hormona adiponektina v maščobnem tkivu. Te prilagoditve na redno vzdržljivostno aktivnost povečajo sposobnosti mobilizacije, transporta in oksidacije maščob pri aerobno vzdržljivih osebah.

Vrsta telesne aktivnosti vpliva na to, kaj telo porablja. Poraba maščob je enaka med hojo in lahkotnim tekom, a večja kot med kolesarjenjem.
Prilagoditve na redno vzdržljivostno telesno aktivnost povečajo sposobnost mobilizacije, transporta in oksidacije maščob – torej porabo maščob pri aerobno vzdržljivih osebah.

Telesna aktivnost je poleg omejitve in/ali spremembe vrste zaužite hrane učinkovit način hujšanja oz. učinkovita preventiva pred debelostjo – tudi ritasto.

Imate še kakšno vprašanje?

Vprašajte nas na forumu Fizioterapija in masaža.
13.08.2020
Poraba maščob med aktivnostjo – vpliv zaužite prehrane

Poraba maščob med aktivnostjo je večja in je zato zaželjena preventiva pred debelostjo – tudi ritasto.

Kakšna je poraba MAŠČOB med aktivnostjo vpliva tudi zaužita hrana. Mišica prilagodi količino mišičnih encimov glede na zaužito hrano. 7-tedenska prehrana bogata z maščobami poveča sposobnost mišice za oksidacijo MAŠČOB. Poveča se aktivnost encimov in veznih proteinov, ki sodelujejo v procesu oksidacije MAŠČOB v mišici. Ko so jedli hrano bogato z maščobami, se je značilno bolj povišal nivo hormonov: glukagon, epinefrin, kortizol in nivo rastnega hormona. Torej hrana, ki so jo zaužili nekaj dni pred vzdržljivostno aktivnostjo, vpliva ne le na energetske zaloge v telesu, temveč tudi na odziv hormonov. Tako vpliva na sam metabolizem med aktivnostjo. Hrana bogata z ogljikovimi hidrati vzpodbuja oksidacijo glukoze, produkcijo laktata in zavira oksidacijo MAŠČOB.

Poraba maščob med aktivnostjo in zaužita hrana

Ko so merili čas do izčrpanosti pri enaki absolutni delovni obremenitvi, so ugotovili, da so tako čas do izčrpanosti kot tudi ostali parametri vzdržljivostne učinkovitosti, enaki, ne glede na to kakšno hrano so uživali. Razlika pa je bila v porabi MAŠČOB. Značilno večja poraba MAŠČOB je bila v skupini, ko so jedli hrano bogato z maščobami.

Naslednji fiziološki proces, ki poveča oksidacijo MAŠČOB, je stradanje. Vendar pa veliko povečanje MAŠČOB v plazmi, ki je posledica 60 urnega posta, lahko vodi v odpornost na inzulin in nastanek sladkorne bolezni. Srednje intenzivna vzdržljivostna vadba na tešče značilno bolj vzpodbudi mišično celico, da poveča svojo sposobnost oksidacije MAŠČOB. Vadba na tešče pa je vzpodbudila večjo porabo MAŠČOB v mišici, še posebej v mišičnih vlaknih tip 1.

Poraba maščob med aktivnostjo in goriva

Razpoložljivost endogenih goriv v mišici vpliva na oksidacijo MAŠČOB tako v mišicah kot tudi na nivoju celega telesa. MAŠČOBE v mišici predstavljajo bogat energetski vir. Poleg intenzivnosti, trajanja in vrste aktivnosti, treniranosti ter spola, vpliva na porabo MAŠČOB tudi zaužita hrana in količina MAŠČOB v mišici pred aktivnostjo. Pri enaki obremenitvi so imeli srednje trenirani maščobntje 2,5-krat večjo lokalno oksidacijo MAŠČOB v mišici, ko so zaužili hrano bogato z maščobami. V primerjavi z hrano bogato z ogljikovimi hidrati, ki je napolnila zaloge glikogena v mišici.

Posledično se je zmanjšala razpoložljivost prostega karnitina. Prosti karnitin se je porabljal za tvorbo acetilkarnitina in se je zato zmanjšala sposobnost oksidacije MAŠČOB med VA. Kadar so zaloge glikogena v mišici nizke, je 2-krat večja koncentracija MAŠČOB v plazmi. Poleg tega je tudi značilno večja koncentracija veznih proteinov in encimov, ki sodelujejo pri oksidaciji MAŠČOB. Pokazalo se je, da so zaloge glikogena obratno sorazmerno s količina prostega karnitina. Ko so visoke zaloge glikogena v mišici, je malo prostega karnitina v celici, kar omejuje transport MAŠČOB v mitohondrije. To posledično omejuje oksidacijo MAŠČOB v mišici. Jemanje prehrambenega dodatka karnitina, je pri zdravih moških povečalo sposobnost poraba MAŠČOB pri nizko intenzivni vzdržljivostni aktivnosti. To lahko nakazuje na večjo poraba MAŠČOB ob hkratnem jemanju prehrambenega dodatka karnitina tudi pri višjih intenzivnostih.

Imate še kakšno vprašanje?

Vprašajte nas na forumu Fizioterapija in masaža.

11.02.2020
Čustva vplivajo na delovanje organov

Čustva kot so: jeza, žalost, strah, skrb in pohlep vplivajo na delovanje organov

Negativna čustva: JEZA

Ko nas prelijejo čustva kot je jeza, prihaja do zastoja v delovanju naših jeter. Od tam izraz: »Gre mi na jetra.« Čustvo jeze onemogoča normalno delovanje jeter, jetra pa so pomembna za čiščenje naše krvi. In če jetra ne delujejo ustrezno, lahko zastajajo toksini v telesu.

Negativna čustva: ŽALOST

Čustva žalosti sabotira delovanje naših pljuč – drugega razstrupljevalnega organa. Kako dihate, ko ste žalostni? Morda globoko in sproščeno? Kje pa – prej bi lahko rekli, da takrat dihamo kot riba – plitvo, v krču. Ni naključje, da rečemo, da nas je »popadla ali stisnila žalost« in da čutimo, da nas »žalost duši«. Žalost neposredno vpliva na pljuča in debelo črevo, zato takrat dihamo slabo in imamo tudi težave z odvajanjem. Posledica enega in drugega je, da v telesu zastajajo toksične snovi, ki se niso izločile z dihanjem ali odvajanjem blata.

Negativna čustva: STRAH

Tudi tretji razstrupljevalni organ, ledvice, so pod velikim vplivom čustva. Ledvice in mehur najbolj prizadene strah. Poznate izraze, da je nekdo »zmrznil od strahu« ali »prebledel od strahu«? To se zgodi, ko se prekrvavitev skozi ledvice zaradi strahu naenkrat zmanjša in nastane zastoj pri filtriranju in čiščenju krvi. Posledično je lahko motena periferna cirkulacija, zaradi česar imamo ledene roke in noge. Ledvice nadzorujejo tudi mišice zapiralke. Če jih strah blokira, pride do pojava, da zapiralke popustijo in ne moremo nadzorovati uhajanja blata ali urina. Zato tudi izrazi»pokakal se je od strahu« ali »polulal se je od strahu«.

Negativna čustva: SKRBI

Skrbi predvsem prizadenejo našo prebavo – želodec, vranico in trebušno slinavko. Pogosto slišite izraz »zvija me od skrbi«. Dejansko so takrat prebavila v krču in ne morejo opraviti svoje naloge. Zato se tudi najbolj kakovostna hrana v telesu ne presnovi, lahko celo zavre ali obleži v prebavilih. Tako namesto dobro prežvečene, kislinsko in encimsko obdelane hrane v naše črevo prihaja na pol prebavljena hrana, ki predstavlja odlično gojišče za patogene organizme in njihove stranske produkte.

Pozitivna čustva pa krepijo zdravje!

Imate še kakšno vprašanje?

Vprašajte nas na forumu Fizioterapija in masaža.

11.02.2020
Zaupanje krepi zdravje

Zaupanje krepi zdravje!

Možgani so nastavljeni, da zaupajo. Praviloma menimo, da nas ne bodo izrabili. Bolj ko si ljudje zaupamo, bolj lahko družba napreduje. Za uspešno družbo je zaupanje nujno. Več ko je zaupanja, večja je korist, zato smo običajno zaupljivi.

Če je zaupanje dobro za celotno družbo in smo običajno zaupljivi, zakaj je vseeno toliko nezaupljivost v družbi? Ali so pri zaupanju pomembni zunanji vplivi na možgane?

Možgani so nastavljeni na zaupanje. Ljudje zaupamo od rojstva. Zaupati moramo mami in okolici, od katere smo odvisni, okolica mora zaupati nam. Če zaupamo partnerju, prijateljem in sosedom, koristimo svojemu dobremu počutju, sreči in razvoju. Ko je naše zaupanje upravičeno, dobimo za to nagrado. Hipotalamus v možganih proizvaja hormon oksitocin, ki uravnava razpoloženje in se počutimo dobro. Ko je naše zaupanje izdano, raven oksitocina pade, zato si ne upamo več zaupati.

Vprašanje pa je: kako vedeti, komu lahko zaupamo in komu raje ne?

Naj gre za ime, obraz ali kraj, možgani zaupajo znanemu. Ko vidite ali slišite kaj znanega, se aktivira parietalni in okcipitalni možganski reženj, izloča pa se oksitocin, ki sproža prijetno razpoloženje. Zato zaupanje krepi zdravje. Ko se soočamo z neznanim, se aktivira amigdala – detektor nevarnosti, ki sproža neprijetno razpoloženje. Takšno delovanje možganov je bilo v evoluciji nujno. Ker smo lahko hitro ločili med znanim in neznanim, je bila naša možnost za preživetje večja. Zato navadno izberemo tiste stvari, ki se nam zdijo znane. Radi se držimo znanega – ni pa to vedno pravilna izbira: npr. zato zapravimo tudi do 30% več za izdelke znanih znamk, kot za tiste v generičnih embalažah. Zaradi zaupanje v znano, lahko kdaj tudi izgubimo na borzi.

A pazite: v preteklosti smo bili zaradi zaupanja v znano v prednosti, danes pa se zaradi te lastnosti držimo slabih služb in zvez!

Ko smo soočeni z nasprotujočimi se informacijami, se morajo možgani odločiti, kateremu čutu zaupati – npr. sluh je močnejši od vida. Možgani zaupajo sami sebi. Ko ne morete verjeti lastnim očem, nastopi navzkrižje med prefrontalno skorjo, kjer nastaja zaupanje, in frontalnim režnjem, kjer se odvija logično razmišljanje. Oba dela možganov sta prepričana, da imata prav, zato se nam zdi, da vidimo nekaj, česar ne znamo pojasniti. Raziskujemo še, kako možgani sklepajo. Ne morejo obdelati vseh dražljajev, ki jih prejmejo. Naša dojemanja so že predpostavke, ki nastanejo, preden se vključijo zapletenejši deli možganov. Sluhu in vidu zato ne moremo vedno zaupati.

Čemu pa lahko zaupamo? Kadar nam vidna informacija sporoča nekaj, česar logični del možganov ne more sprejeti, se počutimo nelagodno. Kako naj živimo v svetu, v katerem ne moremo zaupati lastnim možganom?

Zaupanje je kot valuta. Vrednost ji raste, ko ste zanesljivi, širokosrčni in dosledni. Takrat zaupanje krepi zdravje. Pada pa, kadar zaupate drugim, da bodo ravnali kot vi. Zaupanje je lepilo, ki veže to družbeno strukturo.

Z zaupanjem je mogoče manipulirati, ne da bi se tega zavedali. Še dobro, sicer zaradi nezaupanja zamudimo priložnosti. Včasih je bolje nekoliko bolj zaupati drugim. Kajti zaupanje in pozitivne misli je tisto, kar poganja naš svet.

Imate še kakšno vprašanje?

Vprašajte nas na forumu Fizioterapija in masaža.

11.02.2020