Kategorija: Trigger point masaža

Glavobol v zadnjem delu glave in trigger point masaža
Glavobol v zadnjem delu glave

Miofascialni bolečinski sindrom je pogosto vzrok za glavobol v zadnjem delu glave (glavobol v zatilju, okcipitalni glavobol). Aktivne trigger točke (mišični vozli) v določenih mišicah vratu lahko povzočajo prenešeno bolečino, ki jo čutimo kot glavobol v zatilju. Pri fizioterapevtski oceni, ko ugotavljamo, katera mišica je vključena v miofascialni bolečinski sindrom. Poleg anamneze (pogovora) in inspekcije (opazovanja) uporabljamo še teste gibljivosti in palpacijo (tipanje). Obstajajo 3 glavni diagnostični kriteriji: napet trak, lokalno občutljiva točka in izzvanje tiste bolečine, zaradi katere je oseba prišla po pomoč na fizioterapijo.

Trigger point masaža je fizioterapevtska metoda za lajšanje oziroma odpravljanje miofascialnega bolečinskega sindroma. Uporabljamo 4 različne fizioterapevtske tehnike glede na kroničnost stanja in anatomske značilnosti. S trigger point masažo lahko odstranimo trigger točke in tako odpravimo neprijeten in moteč glavobol v zatilju oziroma glavobol v zadnjem delu glave. Osebi tudi sestavimo individualni terapevtski program vaj, jo naučimo pravilno izvajati vaje in ji damo ergonomske napotke, tako da se glavobol ne bo ponavljal.

Glavobol v zadnjem delu glave zaradi trigger točk:
- trigger točke v m. trapezis lahko povzročajo bolečino v zadnjem delu glave in sicer bolečino za ušesom in bolj na sredini ob vratni hrbtenici:
- trigger točke v m. sternocleidomastoideus lahko povzročajo glavobol tik za ušesom ali celo globoko bolečino v ušesu (bolečina nam vzbuja občutek kot da bi bilo kaj narobe z ušesom) ali v področju za ušesom:
- trigger točke v m. semispinalis cervicis lahko povzročajo razpršeno bolečino v zadnjem delu glave:
- trigger točke v m. semispinalis capitis lahko povzročajo tenzijski glavobol. Bolečina se začne od zadaj in seka naprej skozi glavo:
- trigger točke v m. splenius cervicis lahko povzročajo bolečino v vratnem kotu, ki lahko izžareva navzgor v zatilje:
- trigger točke v kratkih subokcipitalnih mišicah lahko povzroča bolečino v glavi, ki prodira v globino lobanje in jo je težko lokalizirati. Osebe opisujejo prisotnost bolečine povsod, na zatilju do oči in čela:
- trigger točke v m. occipitalis povzročajo bolečino v zadnjem delu glave in pa močno bolečino za očmi:
- trigger točke v m. digastricus povzročajo bolečino po čeljusti, ki lahko izžareva proti zadnjemu delu glave:
- trigger točke v m. temporalis povzročajo bolečino v področju senc, ki lahko izžareva proti zadnjemu delu glave:
Posledice trigger točk

Pogosto pozabljamo, da trigger točke niso samo kontrahirana mišična vlakna, ki povzročajo bolečino, ampak da gre za živčno-mišične lezijo, ki povzroča spremenjen gibalni vzorec:
1. poveča se utrudljivost prizadete mišice,
2. zakasni se relaksacija in okrevanje – regeneracija prizadete mišice,
3. nekaterim mišicam se poveča odzivnost in se skrajšajo,
4. medtem ko se drugim mišicam zmanjša odzivnost in postanejo šibkejše.
5. Patološki gibalni vzorec je manj učinkovit in vodi v preobremenitve ne samo mišic s trigger točkami in njihovih kit, temveč tudi v preobremenitve drugih mišic s pripadajočimi kitami.
6. Poleg spremenjenega gibalnega vzorca, lahko trigger točke izzovejo tudi prenešen povišan tonus.
S trigger point terapijo sprostimo trigger točke in odpravimo miofascialni bolečinski sindrom. ki je povzročal glavobol. Nato sestavimo osebi, ki je prišla na fizioterapijo, individualni terapevtski program.
1. Mišice, ki so nagnjene h krčenju in so preveč odzivne, je potrebno raztezati (zunanje mišice vratu kot npr. m. sternocleidomastoideus).
2. Mišice, ki so nagnjene k oslabelosti in inhibiciji, potrebno krepiti (globoke fleksorje vratu: m. longus colli, m. longus capitis in mm. multifidi).
3. Osebo naučimo pravilnega izvajanja terapevtskih vaj.
4. pravilne drže, dvigovanja bremen in ostalih ergonomskih napotkov.
Trigger point terapija je klinično uporabna tehnika tudi pri bolečinah v zadnjem delu glave. S trigger point terapijo lajšamo in odpravljamo bolečine, normaliziramo gibalne vzorce in povečujemo učinkovitost mišic.

Imate še kakšno vprašanje?

Vprašajte nas na forumu Fizioterapija in masaža.
18.10.2022
Hernija diska, protruzija, ekstruzija, prolaps, sekvester – kaj je to…
Hernija diska se kaže z bolečino v križu oz. ledvenem delu ali bolečino v ritnici ali bolečino v nogi ali bolečino v križu in nogi.

Hernija diska je zdrs ploščice med vretenci, ki draži okoliška tkiva. Glede na to, v katero smer zdrsne pritisne na različna tkiva in povzroča različne simptome.

Če ploščica zdrsne direktno nazaj, se to kaže z bolečino v ledvenem delu.
Če ploščica zdrsne v smeri nazaj in malo na stran, se kaže z bolečino v križu in ritnici, lahko tudi po nogi navzdol.
Če ploščica zdrsne še bolj na stran, v luknjo, kjer izhaja ishiadični živec, pa se kaže z bolečino samo v nogi.
Hernija diska se kaže z bolečino ali mravljinčenjem ali neobčutljivostjo kože ali izgubo mišične moči.

Hernija diska je zdrs ploščice med vretenci, ki utesnjuje živčna tkiva. Glede na to, kako močno kompresijo povzroča povzroča različne simptome.

Če ploščica povzroči blago kompresijo, se to kaže z bolečino v ledvenem delu in/ali nogi..
Če ploščica povzroči večjo kompresijo, se to kaže z mravljinčenjem po nogi.
Če ploščica povzroči hudo kompresijo, se to kaže z odsotnostjo občutenja kože in z izgubo mišične moči.
Normalen disk

Normalen disk ali t.i. ploščica med vretenci je zgrajena iz želatinastega jedra, ki se imenuje “nucleus pulposus” (v nadaljevanju nukleus) in leži na sredini.

Nukleus je naokoli obdan z vezivnimi vlakni – “annulus fibrosus” (v nadaljevanju anulus).

Medvretenčna ploščica leži v celoti nad telesom vretenca in se s krovno ploščo prirašča na telo vretenca.

Nukleus leži na sredini anulusa. Anulus je nepoškodovan. Krovna plošča je cela.
Anularne fisure

Anularne fisure v disku so že patološke spremembe. Nastanejo razmaki med anularnimi vlakni oziroma razmaki med anularnimi vlakni in njihovimi povezavami na vretence.

Fisure se lahko klasificira glede na različne položaje, kjer nastanejo:

koncentrične fisure so razmaki oz. delaminacije anularnih vlaken v koncentrični smeri – to je v smeri vzporedno s perifernim obrisom medvretenčne ploščice;
radialne fisure lahko nastanejo navpično, horizontalno ali poševno v smeri radiusa diska in se raztezajo od nukleusa na periferijo do anulusa oziroma skozi anulus;
transverzalne fisure so radialne fisure, ki nastanejo horizontalno.

Razpokan anulus v različnih smereh: C – koncentrične razpoke po obodu, R – radialne razpoke v smeri radiusa, T – trransverzalne razpoke so radialne rapoke, ki so horizontalno.
Izbočenje diska

Izbočenje diska oz. ploščica med vretenci nastane, ko se tkivo ploščice med vretenci razteza preko roba apofiznega obroča vretenca. Tkivo se lahko izboči simetrično ali nesimetrično:

Simetrično izbočenje anulusa nastane takrat, kadar se anularno tkivo enakomerno izboči po celotnem obodu ploščice med vretenci in sicer nekje do 3 mm preko roba apofize vretenca.
Asimetrično izbočenje anulusa nastane takrat, kadar se anularno tkivo izboči preko roba apofize kot prilagoditev deformacijam v bližini. Asimetrično izbočenje anularnega tkiva lahko presega celo 25 % obsega medvretenčne ploščice.

Poškodovano tkivo diska se lahko izboči. Izbočenje tkiva ploščice med vretenci je lahko simetrično ali asimetrično.
Protruzija diska

Protruzija diska oz. medvretenčne ploščice je definirana kot izbočenje tkiva ploščice med vretenci. Izboči se lahko sledeće tkivo:

nukleus
hrustanec
koščki apofizne kostnine in/ali
delčki anulusa.

Izbočeno tkivo preko roba apofize ne sme presegati 25 % tkiva osnovne medvretenčne ploščice. Anularna vlakna so še vedno nepretrgana.

Protruzija diska je izbočenje nukleusa, hrustanca, koščkov apofizne kostnine in/ali anulusa.

Ekstruzija diska

Ekstruzija diska oz. medvretenčne ploščice nastane takrat, ko je izbočena še večja količina tkiva. Zunanja vlakna anulusa in/ali posteriorni longitudinalni ligament so lahko še vedno nepretrgani in prekrivajo ekstrudirano tkivo.

V nekaterih primerih pa se lahko zunanja vlakna anulusa popolnoma pretrgajo. To se imenuje prolaps.

Lahko se pretrga tudi posteriorni longitudinalni ligament.

Ekstruzija diska je izbočenje velike količine tkiva.
Sekvester

Sekvester nastane, ko je izbočenje tkiva diska oz. ploščice med vretenci tako veliko, da so vlakna anulusa popolnoma pretrgana in se zato del izbočenega tkiva odtrga. Odtrgani del postane prosto telo, ki migrira stran od ostalega dela medvretenčne ploščice.

Migriran delček se imenuje sekvester.

Sekvester je prosto telo, ki se loči od ostalega tkiva diska.

Intravertebralna hernija

Intravertebralna hernija nastane, ko se izboči tkivo diska oz. medvretenčne ploščice v vertikalni smeri. Tkivo se izboči skozi vrzel v zadnjih hrustančno/kostnih lamelah telesa vretenca, kjer je pripenjališče ploščice oz. krovna plošča vretenca.

Intravertebralna hernija je izbočenje v vertikalni smeri, ki “nažre” kost vretenca.

Hernija diska – Kako pomagati?

Hernija diska oz. medvretenčne ploščice se kažejo z bolečinami v križu in/ali nogi.

Pomagajo sledeče terapije:
- Trigger point terapija – za sprostitev mišic
- Tehnike fascij – za sprostitev fascij in vezivnih tkiv
- Manualna terapija – za vračanje izbočenega tkiva
- Kinezioterapija – za preprečevanje ponavljanja težav.
Priporočila klasifikacije in slike so povzete iz “North American Spine Society”, “The American Society of Spine Radiology” in “The American Society of Neuroradiology”.

Imate še kakšno vprašanje?

Vprašajte nas na forumu Fizioterapija in masaža.
17.10.2022