Fizioterapija Barbara Purkart

Kategorija: Terapevtske vaje – kinezioterapija

Sindrom karpalnega kanala – fizioterapija lahko pomaga
Sindrom karpalnega kanala oz. sindrom zapestnega kanala

Zelo pogosta nadloga, ki je posledica današnjega načina življenja, je sindrom karpalnega kanala – fizioterapija pa lahko pomaga.

Sindrom karpalnega kanala se kaže z:

bolečinami v zapestju,

motnjami občutkov v prvih treh prstih roke,

mravljinčenjem v prvih trehprstih roke ali celo

padanjem stvari iz rok.

Sindrom zapestnega kanala je utesnitev enega izmed 3 živcev, ki potekajo v zgornji okončini. Kompresijske sile na mediani živec najprej povzročajo motnje v prevajanju senzoričnih vlaken v živcu, kar se kaže se z mravljinčenjem prstov, ki jih ta živec oživčuje: to so palec, kazalec, sredinec in tisti del prstanca, ki meji na sredinec.

Pri hujših primerih, ko je kompresija na živec zelo velika, pride tudi do motnje v prevajanju po motoričnih vlaknih živca, kar se kaže z upadanjem oz. atrofijo mišic, ki jih ta živec oživčuje. To se navzven vidi predvsem kot upadlost v tenerju – to je predel na spodnjem delu dlani pod palcem. Pri opravljanju dnevnih aktivnosti se lahko dogaja, da padajo stvari iz rok.

Hujše stopnje sindroma karpalnega kanala se kažejo z atrofijo mišic tenerja na dlani.
Vzroki za nastanek sindroma

Sindrom zapestnega kanala nastane zaradi večplastnih vzrokov.. Eden izmed najpogostejših je preobremenitev mišic upogibalk prstov zaradi dela za računalnikom, fizičnih del, ki zahtevajo močan prijem (npr. ribanje tal) ali vibracij (delo s pneumatskimi stroji) ali delo z računalniško miško (upognjeni prsti in hkratno pritiskanje na živec v zapestju).

Ponavljajoči gibi lahko vodijo v preobremenitve kit in kitnih ovojnic mišic prstov.

Kite mišic upogibalk prstov so obdane s kitnimi ovojnicami. Kitne ovojnice jih varujejo pred zunanjimi silami, da ne bi poškodovale kit. Kite s kitnimi ovojnicami potekajo skupaj z medianim živcem skozi zapestni kanal. Zapestni kanal tvorijo kosti. Se pravi je prostor v zapestnem kanalu strogo omejen s kostmi.

Preobremenitve imajo za posledico odebelitev kit oz. kitnih ovojnic. Tudi vnetje kit oz. kitnih ovojnic, ki ima za posledico oteklino in zato potrebo po večjem prostoru, stisne zdrava tkiva, ki so okoli in tako stisnejo mediani živec.

Živci pa so zelo ranljivi in občutljivi na kompresijske sile. Ne zmorejo več normalno prenašati živčnih impulzov, kar se kaže ob blagi kompresiji z mravljinčenjem, ob večji kompresiji pa z neobčutljivostjo in zmanjšano mišično močjo.

Drugi razlog je lahko otekanje, do katerega pride zaradi hormonskih sprememb v nosečnosti ali težavah z delovanjem ščitice ali drugih hormonskih motnjah kot npr. diabetes in debelost.

Tretji razlog so lahko kostni izrastki, zaradi nestabilnosti zapestja, ki zmanjšujejo prostor v zapestnem kanalu.
Raziskave kažejo, da fizioterapija pomaga pri sindromu karpalnega oz. zapestnega kanala.
Sindrom karpalnega kanala – fizioterapija pomaga

Terapija z ultrazvokom

Terapija z ultrazvokom (točno določen protokol: določena je moč ultrazvoka, razmerje med delovanjem ultrazvoka in odmori, čas trajanja terapije, pogostost obravnave) lahko dosežemo, da se odvečno tkivo, ki je nastalo okoli kitnih ovojnic in povzroča utesnitev medianega živca, razrahlja in ga telo lahko absorbira. Na ta način telesu pomagamo, da odstrani odvečno tkivo, poveča se prostor v zapestnem kanalu in ni več kompresije na mediani živec. Raziskava je ugotovila, da so učinki terapije z ultrazvokom primerljivi z učinki operacije, kjer postrgajo odvečno tkivo in tako osvobodijo živec. V tej raziskavi so predlagali zgoraj omenjeni protokol izvajanja terapije z ultrazvokom pri sindromu karpalnega kanala.

Trigger point masaža

Trigger point terapija mišic, ki mejijo na mediani živec (se pravi živec poteka skozi določene mišice oziroma pod/nad njimi), ki poteka od spodnjega dela vratne hrbtenice pa vse do prstov na rokah, sprosti aktivne in latentne trigger točke, ki so v mišicah. Trigger točke nastanejo lahko zaradi dolgotrajne slabe drže ali preobremenitev. S trigger point terapijo sprostimo mišice, zmanjšamo njihov tonus in zmanjšamo kompresijo na mediani živec, ki se morda pojavlja tudi kje drugje na njegovi poti od vratu do prstov. Na ta način omogočimo boljše delovanje živca, boljši pretok impulzov po njemu.

Manualna terapija za repozicijo karpalnih koščic v zapestju.
Mobilizacija karpalnih oz. zapestnih kosti

Mobilizacija zapestnih kosti popravi položaj zapestnih kosti, ki tvorijo zapestni kanal in na ta način se poveča prostor v zapestnem kanalu.

Vaje za mobilizacijo živčevja

Vaje za mobilizacijo medianega živca vplivajo na zmanjšanje tenzije v živcu in izboljšajo gibljivost samega živca glede na okoliška tkiva. Tako vplivamo na boljši pretok impulzov po živcu. Žal samo vaje, v primeru da gre za kompresijo v zapestnem kanalu, ne bodo pomagale.

Specifične vaje za mediani živec vzpodbujajo regeneracijo in prožnost živca.

Napotki za doma

Izogibajte se položajem v katerih pride do direktnega naslona zapestja na nekaj trdega – npr. pri delu z računalnikom, ribanje tal…

Izogibajte se položajev, ki povečajo kompresijo na mediani živec. Še posebej ponoči, ni priporočljiv položaj leže na boku s stisnjenimi rokami k sebi. Če ne morete kontrolirati položaja ponoči, je priporočljiva nošnja nočnih opornic, ki preprečijo upogib v zapestju.

Izogibajte se ponavljajočim gibom. Primeren počitek med delom in primerna ergonomska lega zapestja.

Jemanje B kompleksa, ki pomaga pri regeneraciji živčevja.

Jemanje Omega 3 maščobnih kislin, ki zavirajo vnetja.
Imate še kakšno vprašanje?

Vprašajte nas na forumu Fizioterapija in masaža.
06.01.2024
Trd vrat (“heksenšus”), bolečina med lopaticami ali bolečina po roki
Trd vrat – “heksenšus” po domače

Trd vrat “heksenšus” po domače, je navadno posledica dolgotrajne slabe drže. Vsakodnevno sedenje pri delu z računalnikom v položaju, ko je glava sključena naprej, oz. pri brskanju po mobilnem telefonu lahko hitro traja več ur… raziskave pa kažejo, da že 2o minut drže z glavo naprej okvari tkiva v ploščici med vretenci…

…že 20 min sključenega položaja okvari tkivo v ploščici med vretenci…

Okvari se zunanji obroč (anulus) medvretenčne ploščice (discus). Kot bi se nekako preraztegnil. Ploščica med vretenci pa služi kot amortizer, ki blaži kompresijske sile, ki nastajajo med sosednjimi vratnimi vretenci hrbtenice. Glavna naloga je, da preusmeri kompresijske sile, ki nastajajo zaradi gravitacije predvsem, ko smo v pokončnem položaju (sede, stoje, pri hoji…). Kompresijske sile prerazporedi v tenzijske sile, ki se enakomerno razporedijo po tkivu ploščice.

Položaj z upognjeno glavo naprej povzroča okvaro ploščice med vratnimi vretenci.

Zunanji del ploščice so vezivna vlakna, ki tvorijo nekakšno mrežo, da lahko zadržuje želatinasto sredico (nucleus) na svojem mestu. Če se ta vlakna poškodujejo, preraztegnejo oz. potrgajo, sredica ploščice lahko zleze stran iz svojega mesta na mesto, kjer ne bi smela biti. To se imenuje hernija oz. protruzija diska ali po slovensko zdrs medvretenčne ploščice.
Trd, napet vrat, bolečina med lopaticami ali bolečina po roki

Sredica ploščice zdrsne iz svojega mesta in pritisne na okoliška tkiva. To lahko povzroči:

omejeno gibljivost vratu oz. otežkočeno premikanje glave in/ali

bolečino ob premikanju glave.

Če imate trd vrat, bolečine med lopaticami ali po roki navzdol, vam lahko pomaga fizioterapija.

Trd vrat “heksenšus” po domače je včasih edini simptom, včasih pa je pridružena tudi bolečina v vratu. Do tega pride, kadar se okvari zadnji sredinski del zunanje mreže in ploščica zdrsne direktno nazaj. Tako pritisne na tkiva, ki ležijo na zadnjem delu, in onemogoča normalno premikanje glave.

Trd vrat – “heksenšus” po domače, je posledica zdrsa ploščice med vretenci.

Bolečina med lopaticami se izzove takrat, kadar je okvarjen stranski zadnji del zunaje mreže in ploščica zdrsne nazaj in malo v stran.

Bolečina po roki pa nastane takrat, kadar se okvari tisti del zunanje mreže, da ploščica zdrsne na tisto mesto, kjer izstopa živec iz hrbtenice. Ploščica pritisne na živec. Blaga kompresija izzove bolečino po zgornji okončini. Večja kompresija lahko izzove mravljinčenje po zgornji okončini. Huda kompresija na živec pa lahko povzroči neobčutenje predelov roke in šibkost mišic zgornje okončine.
Fizioterapevtske tehnike

Manualna terapija – predvsem trakcijske tehnike so tiste, ki nam pomagajo spraviti želatinasto sredico medvretenčne ploščice nazaj na svoje mesto, v bolj pravilen položaj. Tako se zmanjša oz. sprosti pritisk na okoliška tkiva. Posledično se seveda poveča gibljivost vratu in zmanjša bolečina.

S specifičnimi terapevtskimi vajami oz. kinezioterapijo želimo vzpostaviti normalno ravnovesje med mišicami. Da zmanjšamo verjetnost ponavljanja težav je potrebno okrepiti globoke fleksorje vratu. To so mišice, ki ležijo zelo globoko v vratu in delujejo kot stabilizatorji vratu. Zunanje vratne mišice, ki jih vidimo, pa je potrebno razbremeniti in sprostiti. Tako se ponovno vzostavi mišično ravnovesje med mišicami, ki vrat stabilizirajo, in med mišicami, ki vrat premikajo. To pa je ključno za zdrav, gibljiv in sproščen vrat.

Za sprostiteev zunanjih mišic lahko pomaga tudi Trigger point masaža in Masaža vezivnih tkiv ter Tehnike sproščanja fascij.

S fizioterapevtskimi tehnikami lahko izboljšamo gibljivost vratu in zmanjšamo bolečino.

Imate še kakšno vprašanje?

Vprašajte nas na forumu Fizioterapija in masaža.
05.01.2024
Išias – kako si pomagati?
Išias – kaj je to?

Išias je podomačeno ime za bolečino v predelu ritnice, ki gre po nogi navzdol ali pa za bolečino po nogi. Bolečina je topa, ni točkovna, ampak se nahaja na širšem področju. Včasih poteka kar v liniji po nogi navzdol, kot da bi šla po “energetskemu meridianu”. Lahko gre po strani noge, po sprednjem ali zadnjem delu.

Značilnost ishiadične bolečine je, da se rada spreminja. Enkrat se pojavi po celi nogi, drugič samo na zgornjem delu noge, tretjič samo po spodnjem. Zaradi nenehnega spreminjanja bolečine in težko določljive točne lokacije oz. izvora bolečine se človeku hitro začne dozdevati, da si vse skupaj že domišlja in potencira.

Bolečina je odvisna tudi od položaja telesa. Položaji, ki pogosto poslabšajo stanje:

sključeno sedenje

spreminjanje položajev (vstajanje, obračanje v postelji…)

rahlo upognjen položaj med umivanjen zob, kuhanjem, pomivanjem posode, pospravljanjem…

sklanjanje in dvigovanje stvari z upognjenim hrbtom.
Išias – kaj je vzrok?

Ishiadična bolečina se pri odraslih osebah najpogoste pojavlja zaradi zdrsa ploščice med vretenci ledvene hrbtenice. Poznamo več stopenj zdrsa. Podrobnosti si lahko preberete v članku Hernija diska, protruzija, ekstruzija, prolaps, sekvester – kaj je to… In ko ploščica zdrsne tako, da pritisne na ishiadični živec, povzroči ishiadično bolečino ali po domače išias.

Pri starejših osebah pa je ishiadična bolečina najpogosteje posledica zožanja hrbteničnega kanala (latinsko stenoza spinalnega kanala) zaradi degenerativnih sprememb hrbtenice, predvsem kostnih izrastkov, ki zožajo kanal.

Utesnitev ishiadičnega živca (nervus ishiadicus) povzroča išias oz. ishiadično bolečino.
Išias je ljudsko ime, ki izvira iz latinskega imena križničnega živca nervus ishiadicus. Slovensko to preberemo ishiadični oz. išiadični živec ali ljubkovalno išias.

Išias – kako si pomagati?

1. Prva in najpomembnejša stvar je drža. Najboljša preventiva je pokončna drža hrbtenice. Pokončna drža pri sedenju, stoji, hoji, hoji v hrib, pri opravljanju gospodinjskih del, vrtnarjenju, supanju…

2. Ležati na trebuhu. Ležanje na trebuhu sili hrbtenico v položaj v katerem sama sila gravitacije potiska ploščico nazaj v boljši položaj (McKenzie samoterapija).

3. Okrepiti globoko trebušno mišico, globoke plasti hrbtnih mišic multifidi in mišice medeničnega dna. Idealno bi bilo, da so te mišice 20% napete ves čas, ko se sedi, stoji, hodi, ukvarja s telesno aktivnostjo ipd. Vajo delajo tako ženske kot moški.

Raziskave namreč kažejo, da se 8 osebam od 10 oseb ponovijo bolečine v roku enega leta. Ta vaja je zmanjšala številko ponovitev tako, da se je samo 3 osebam od 10 oseb ponovila bolečina v obdobju enega leta.

4. Povečati gibljivost hrbtenice v smeri rotacij. To je zelo pomembno zato, da se ohranja oz. ponovno zagotavlja gibljivost med posameznimi lamelami v diskih in se ohranja prožnost medvretenčne ploščice.

5.Povečati mišično moč mišic, ki stabilizirajo sklepe zgornjih in spodnjih okončin ter trupa.

Vaja za povečevanje mišične moči mišic trupa.

6. Povečati gibljivost sklepov zgornjih in spodnjih okončin ter trupa.

7. Vzdrževanje dobre telesne kondicije z vsakodnevnim gibanjem.

Izražanje čustev pomaga pri zmanjševanju stresnih hormonov.

8. Spremeniti pogled na življenje – zmanjševanje stresa, udeleževanje aktivnosti, ki te veselijo, izražanje čustev in svojih potreb, smeh…

Smeh pomaga uravnovešati hormonski sistem.

Kako lahko pomaga fizioterapija?

Manualna terapija pomaga spraviti ploščico nazaj v boljši položaj.

Manualna terapija izboljša položaj ploščice med vretenci.

Kinezioterapija za vzpostavljanje ravnovesja med močjo in prožnostjo mišic ter znotraj in med-mišično koordinacijo.

Trigger point masaža pomaga sprostiti mišice skozi katere poteka ishiadični živec.

Tehnike fascij za sproščanje mišičnih in živčnih fascij.

Mobilizacija živčevja za zmanjševanje tenzije v ishiadičnemu živcu in izboljšanje njegove gibljivosti.

Mobilizacija živčevja za ishiadični živec.

Imate še kakšno vprašanje?

Vprašajte nas na forumu Fizioterapija in masaža.
02.01.2024
Bolečina v kolku izvira iz okvare različnih tkiv
Bolečina v kolku

Bolečina v kolku je pogosta težava, s katero se srečujejo osebe v različnih starostnih obdobjih. Bolečina v kolku se lahko pojavlja na različnih delih:

bolečina na sprednjem delu,

bolečina v predelu dimelj,

bolečina ob strani na boku,

bolečina v ritnici ali

bolečina na zadnjem delu.
Kako ugotoviti izvor bolečine?

Na osnovi fizioterapevtskega pregleda po načelih ortopedske medicine lahko s pomočjo specifičnega obremenjevanja specifičnih tkiv in samih značilnosti obnašanja bolečine ugotovimo, katero tkivo je okvarjeno in povzroča težave.
Terapija in zdravljenje sta seveda odvisna od tega, katero tkivo je okvarjeno oz. prizadeto.
Manualne tehnike pomirjajo nadraženo sklepno ovojnico kolčnega sklepa.

Vzroki za bolečino v kolku so zelo različni:

draženje sklepne ovojnice kolčnega sklepa

vnetje obkolčnega mešička – burze

starostne spremembe in kostni izrastki na sklepnih površinah stegnenice in/ali medenice

okrušen sklepni hrustanec kolka

Trigger točke v obkolčnih mišicah

kronično zategnjene ledvene fascije

okvara ploščice med vretenci v ledvenem delu

endometrioza

policistični jajčniki

Kronova bolezen ali druge bolezni črevesja

težave s prostato

dimeljska kila.
Kako omiliti oz. odpraviti bolečino v kolku?

Če je vzrok bolečine draženje sklepne ovojnice kolčnega sklepa, z Manualno terapijo umirjamo draženje sklepne ovojnice, s Sklepno mobilizacijo z gibanjempa vzpostavljamo boljše ravnovesje med kotaljenjem in drsenjem v sklepu. Pogosto je vzrok draženja sklepne ovojnice slaba mišična moč mišic, ki stabilizirajo kolčni sklep. V tem primeru je potrebno vsakodnevno izvajanje Kinezioterapije – specifičnih vaj za krepitev stabilizatorjev kolka.

Če je vzrok bolečine Trigger točka v obkolčni mišici, je najprej potrebno odkriti katera mišica je vpletena. S Trigger point masažo nato sprostimo dotično mišico.

Če je vzrok bolečine kronična zategnjenost ledvenih fascij, z Masažo vezivnih tkiv in Tehnikami sproščanja fascij povečamo prožnost ledvenih fascij.

Če je vzrok bolečine okvara medvretenčne ploščice, pomaga kombinacija Manualne terapije, Trigger point masaže, izvajanje specifičnih vaj – Kinezioterapija in specifični ergonomski nasveti.

Če je vzrok bolečine v okvari ali bolezni notranjih organov oz. kostni izrastki in okruški v sklepu, vam lahko pomaga ustrezni zdravnik specialist.

Bolečine v kolku so lahko posledica Trigger točk ali po domače “mišičnih vozlov” v obkolčnih mišicah.
Imate še kakšno vprašanje?

Vprašajte nas na forumu Fizioterapija in masaža.
01.01.2024
Obraba kolka oz. artroza kolka
Obraba kolka oz. artroza kolka

jffčs

Obraba kolka ne boli

Obraba kolka je okvara sklepnega hrustanca. Ampak hrustanec ni prekrvavljen in oživčen, zato ne boli. Bolečine v artrotičnem, obrabljenem sklepu prihajajo najpogosteje iz nadražene sklepne ovojnice kolka. Kolčni sklep lahko boli v predelu dimelj, zelo pogosto pa se bolečina čuti samo na notranjem delu kolena – zato se pogosto napačno diagnosticira kot težave s kolenom namesto težave s kolčnim sklepom.

Z različnimi nežnimi fizioterapevtskimi tehnikami kot so mobilizacije, trakcije in kompresije ter manualnimi tehnikami dosežemo, da se sklepna ovojnica umiri in ne povzroča več bolečine.
- Izboljša se prekrvavitev okoli kolčnega sklepa,
- zmanjša se pritisk v samem kolčnem sklepu,
- poveča se limfna drenaža in
- izboljša se gibljivost kolka.
S trigger point terapijo/masažo dosežemo, da:
- se obkolčne mišice sprostijo,
- se izboljša mišična koordinacija in
- se povrne mišična moč.
Pomembno je, da sami doma izvajate vaje za ohranjanje gibljivosti in dinamično raztezate obkolčne mišice ter redno izvajate vaje za mišice, ki stabilizirajo kolčni sklep.

Imate še kakšno vprašanje?

Vprašajte nas na forumu Fizioterapija in masaža.
03.02.2023
Bolečina v križu in nogi – Manualna terapija
Bolečina v križu in nogi

Bolečina v križu in nogi se pogosto pojavlja med 25. in 55. letom starosti. Najpogostejša razloga za bolečino v križu in nogi sta trigger točke v mišicah ali premik, zdrs medvretenčne ploščice (hernija, protruzija, prolaps, išias, lumboishialgija…).

Medvretenčna ploščica (discus) leži med dvema vretencema hrbtenice in je sestavljena iz dveh delov:
1. želatinaste kroglice (nukleus pulposus), ki leži normalno na sredini medvretenčne ploščice (diskusa) in
2. mreže vezivnih vlaken (anulus fibrosus), ki držijo to želatinasto kroglico na svojem mestu.
Nepravilni gib (upogib telesa naprej ali upogib telesa naprej in zasuk) lahko povzroči, da se en del mreže vezivnih vlaken potrga in želatinasta vsebina zdrsne iz sredine navzven. Če se premakne v smeri direktno nazaj, se čuti kot bolečina v križu. Če se premakne v smeri nazaj in malo vstran, se čuti bolečina v ritnici. Če pa se premakne v smeri vstran, uklešči živčno krenino in zato se čuti bolečina v križu in nogi navzdol.

Bolečina v križu in nogi se lahko olajša s tehnikami:
1. Manualna terapija. Manualna terapija pri bolečini v križu in nogi izkorišča silo gravitacije in silo vezivnih vlaken, ki niso poškodovana. Tako s pomočjo točno določenih položajev potisnemo to premaknjeno želatinasto snov nazaj na svoje mesto na sredino. Na ta način odstranimo vzrok za bolečino in bolečina izzveni. Tehnike so nežne, počasne, brez hitrih, nenadnih gibov in neboleče.
2. Trigger point terapija. Trigger point masaža sprosti trigger točke, ki so nastale v mišicah zaradi bolečine. S trigger point terapijo sprostimo tudi trigger točke v mišicah, ki so bile preobremenjene zaradi spremenjene drže v času, ko nas je bolelo.
3. Vaje za globoko trebušno mišico in globoke hrbtne mišice. Z vajami za stabilizacijo ledvenega dela lahko preprečimo ponovitev težav in sicer se z izvajanjem teh vaj zmanjša možnost ponovitve v času 1 leta iz 80% (če ne izvajamo vaj) na 20% (če izvajamo te vaje).
4. Ergonomski napotki. Pomembna je pravilna drža, pravilno sedenje, vstajanje, dvigovanje bremen, čiščenje…, saj lahko le z ustrezno držo dosežemo, da se težave ne bodo več ponovile.
Imate še kakšno vprašanje?

Vprašajte nas na forumu Fizioterapija in masaža.
22.10.2022
Hernija diska, protruzija, ekstruzija, prolaps, sekvester – kaj je to…
Hernija diska se kaže z bolečino v križu oz. ledvenem delu ali bolečino v ritnici ali bolečino v nogi ali bolečino v križu in nogi.

Hernija diska je zdrs ploščice med vretenci, ki draži okoliška tkiva. Glede na to, v katero smer zdrsne pritisne na različna tkiva in povzroča različne simptome.

Če ploščica zdrsne direktno nazaj, se to kaže z bolečino v ledvenem delu.
Če ploščica zdrsne v smeri nazaj in malo na stran, se kaže z bolečino v križu in ritnici, lahko tudi po nogi navzdol.
Če ploščica zdrsne še bolj na stran, v luknjo, kjer izhaja ishiadični živec, pa se kaže z bolečino samo v nogi.
Hernija diska se kaže z bolečino ali mravljinčenjem ali neobčutljivostjo kože ali izgubo mišične moči.

Hernija diska je zdrs ploščice med vretenci, ki utesnjuje živčna tkiva. Glede na to, kako močno kompresijo povzroča povzroča različne simptome.

Če ploščica povzroči blago kompresijo, se to kaže z bolečino v ledvenem delu in/ali nogi..
Če ploščica povzroči večjo kompresijo, se to kaže z mravljinčenjem po nogi.
Če ploščica povzroči hudo kompresijo, se to kaže z odsotnostjo občutenja kože in z izgubo mišične moči.
Normalen disk

Normalen disk ali t.i. ploščica med vretenci je zgrajena iz želatinastega jedra, ki se imenuje “nucleus pulposus” (v nadaljevanju nukleus) in leži na sredini.

Nukleus je naokoli obdan z vezivnimi vlakni – “annulus fibrosus” (v nadaljevanju anulus).

Medvretenčna ploščica leži v celoti nad telesom vretenca in se s krovno ploščo prirašča na telo vretenca.

Nukleus leži na sredini anulusa. Anulus je nepoškodovan. Krovna plošča je cela.
Anularne fisure

Anularne fisure v disku so že patološke spremembe. Nastanejo razmaki med anularnimi vlakni oziroma razmaki med anularnimi vlakni in njihovimi povezavami na vretence.

Fisure se lahko klasificira glede na različne položaje, kjer nastanejo:

koncentrične fisure so razmaki oz. delaminacije anularnih vlaken v koncentrični smeri – to je v smeri vzporedno s perifernim obrisom medvretenčne ploščice;
radialne fisure lahko nastanejo navpično, horizontalno ali poševno v smeri radiusa diska in se raztezajo od nukleusa na periferijo do anulusa oziroma skozi anulus;
transverzalne fisure so radialne fisure, ki nastanejo horizontalno.

Razpokan anulus v različnih smereh: C – koncentrične razpoke po obodu, R – radialne razpoke v smeri radiusa, T – trransverzalne razpoke so radialne rapoke, ki so horizontalno.
Izbočenje diska

Izbočenje diska oz. ploščica med vretenci nastane, ko se tkivo ploščice med vretenci razteza preko roba apofiznega obroča vretenca. Tkivo se lahko izboči simetrično ali nesimetrično:

Simetrično izbočenje anulusa nastane takrat, kadar se anularno tkivo enakomerno izboči po celotnem obodu ploščice med vretenci in sicer nekje do 3 mm preko roba apofize vretenca.
Asimetrično izbočenje anulusa nastane takrat, kadar se anularno tkivo izboči preko roba apofize kot prilagoditev deformacijam v bližini. Asimetrično izbočenje anularnega tkiva lahko presega celo 25 % obsega medvretenčne ploščice.

Poškodovano tkivo diska se lahko izboči. Izbočenje tkiva ploščice med vretenci je lahko simetrično ali asimetrično.
Protruzija diska

Protruzija diska oz. medvretenčne ploščice je definirana kot izbočenje tkiva ploščice med vretenci. Izboči se lahko sledeće tkivo:

nukleus
hrustanec
koščki apofizne kostnine in/ali
delčki anulusa.

Izbočeno tkivo preko roba apofize ne sme presegati 25 % tkiva osnovne medvretenčne ploščice. Anularna vlakna so še vedno nepretrgana.

Protruzija diska je izbočenje nukleusa, hrustanca, koščkov apofizne kostnine in/ali anulusa.

Ekstruzija diska

Ekstruzija diska oz. medvretenčne ploščice nastane takrat, ko je izbočena še večja količina tkiva. Zunanja vlakna anulusa in/ali posteriorni longitudinalni ligament so lahko še vedno nepretrgani in prekrivajo ekstrudirano tkivo.

V nekaterih primerih pa se lahko zunanja vlakna anulusa popolnoma pretrgajo. To se imenuje prolaps.

Lahko se pretrga tudi posteriorni longitudinalni ligament.

Ekstruzija diska je izbočenje velike količine tkiva.
Sekvester

Sekvester nastane, ko je izbočenje tkiva diska oz. ploščice med vretenci tako veliko, da so vlakna anulusa popolnoma pretrgana in se zato del izbočenega tkiva odtrga. Odtrgani del postane prosto telo, ki migrira stran od ostalega dela medvretenčne ploščice.

Migriran delček se imenuje sekvester.

Sekvester je prosto telo, ki se loči od ostalega tkiva diska.

Intravertebralna hernija

Intravertebralna hernija nastane, ko se izboči tkivo diska oz. medvretenčne ploščice v vertikalni smeri. Tkivo se izboči skozi vrzel v zadnjih hrustančno/kostnih lamelah telesa vretenca, kjer je pripenjališče ploščice oz. krovna plošča vretenca.

Intravertebralna hernija je izbočenje v vertikalni smeri, ki “nažre” kost vretenca.

Hernija diska – Kako pomagati?

Hernija diska oz. medvretenčne ploščice se kažejo z bolečinami v križu in/ali nogi.

Pomagajo sledeče terapije:
- Trigger point terapija – za sprostitev mišic
- Tehnike fascij – za sprostitev fascij in vezivnih tkiv
- Manualna terapija – za vračanje izbočenega tkiva
- Kinezioterapija – za preprečevanje ponavljanja težav.
Priporočila klasifikacije in slike so povzete iz “North American Spine Society”, “The American Society of Spine Radiology” in “The American Society of Neuroradiology”.

Imate še kakšno vprašanje?

Vprašajte nas na forumu Fizioterapija in masaža.
17.10.2022
Poraba maščob med aktivnostjo – vpliv zaužite prehrane

Poraba maščob med aktivnostjo je večja in je zato zaželjena preventiva pred debelostjo – tudi ritasto.

Kakšna je poraba MAŠČOB med aktivnostjo vpliva tudi zaužita hrana. Mišica prilagodi količino mišičnih encimov glede na zaužito hrano. 7-tedenska prehrana bogata z maščobami poveča sposobnost mišice za oksidacijo MAŠČOB. Poveča se aktivnost encimov in veznih proteinov, ki sodelujejo v procesu oksidacije MAŠČOB v mišici. Ko so jedli hrano bogato z maščobami, se je značilno bolj povišal nivo hormonov: glukagon, epinefrin, kortizol in nivo rastnega hormona. Torej hrana, ki so jo zaužili nekaj dni pred vzdržljivostno aktivnostjo, vpliva ne le na energetske zaloge v telesu, temveč tudi na odziv hormonov. Tako vpliva na sam metabolizem med aktivnostjo. Hrana bogata z ogljikovimi hidrati vzpodbuja oksidacijo glukoze, produkcijo laktata in zavira oksidacijo MAŠČOB.

Poraba maščob med aktivnostjo in zaužita hrana

Ko so merili čas do izčrpanosti pri enaki absolutni delovni obremenitvi, so ugotovili, da so tako čas do izčrpanosti kot tudi ostali parametri vzdržljivostne učinkovitosti, enaki, ne glede na to kakšno hrano so uživali. Razlika pa je bila v porabi MAŠČOB. Značilno večja poraba MAŠČOB je bila v skupini, ko so jedli hrano bogato z maščobami.

Naslednji fiziološki proces, ki poveča oksidacijo MAŠČOB, je stradanje. Vendar pa veliko povečanje MAŠČOB v plazmi, ki je posledica 60 urnega posta, lahko vodi v odpornost na inzulin in nastanek sladkorne bolezni. Srednje intenzivna vzdržljivostna vadba na tešče značilno bolj vzpodbudi mišično celico, da poveča svojo sposobnost oksidacije MAŠČOB. Vadba na tešče pa je vzpodbudila večjo porabo MAŠČOB v mišici, še posebej v mišičnih vlaknih tip 1.

Poraba maščob med aktivnostjo in goriva

Razpoložljivost endogenih goriv v mišici vpliva na oksidacijo MAŠČOB tako v mišicah kot tudi na nivoju celega telesa. MAŠČOBE v mišici predstavljajo bogat energetski vir. Poleg intenzivnosti, trajanja in vrste aktivnosti, treniranosti ter spola, vpliva na porabo MAŠČOB tudi zaužita hrana in količina MAŠČOB v mišici pred aktivnostjo. Pri enaki obremenitvi so imeli srednje trenirani maščobntje 2,5-krat večjo lokalno oksidacijo MAŠČOB v mišici, ko so zaužili hrano bogato z maščobami. V primerjavi z hrano bogato z ogljikovimi hidrati, ki je napolnila zaloge glikogena v mišici.

Posledično se je zmanjšala razpoložljivost prostega karnitina. Prosti karnitin se je porabljal za tvorbo acetilkarnitina in se je zato zmanjšala sposobnost oksidacije MAŠČOB med VA. Kadar so zaloge glikogena v mišici nizke, je 2-krat večja koncentracija MAŠČOB v plazmi. Poleg tega je tudi značilno večja koncentracija veznih proteinov in encimov, ki sodelujejo pri oksidaciji MAŠČOB. Pokazalo se je, da so zaloge glikogena obratno sorazmerno s količina prostega karnitina. Ko so visoke zaloge glikogena v mišici, je malo prostega karnitina v celici, kar omejuje transport MAŠČOB v mitohondrije. To posledično omejuje oksidacijo MAŠČOB v mišici. Jemanje prehrambenega dodatka karnitina, je pri zdravih moških povečalo sposobnost poraba MAŠČOB pri nizko intenzivni vzdržljivostni aktivnosti. To lahko nakazuje na večjo poraba MAŠČOB ob hkratnem jemanju prehrambenega dodatka karnitina tudi pri višjih intenzivnostih.

Imate še kakšno vprašanje?

Vprašajte nas na forumu Fizioterapija in masaža.

11.02.2020
Zdrave vaje za trebušne mišice
Zdrave vaje za trebušne mišice

Zdrave vaje za trebušne mišice temeljijo na znanju nevrofiziologije in pretežno sedečega načina življenja. Trebušne mišice lahko razdelimo na zunanje in globoke trebušne mišice. Zunanje trebušne mišice so namenjene zaščiti notranjih organov pred zunanjimi silami, kadar nas npr. nekdo udari v trebuh. Zunanje trebušne mišice so evolucijsko nagnjene h krčenju, zato je smiselno, da vaje za zunanje trebušne mišice ne izvajamo v položajih, ko se le te krčijo. Poleg tega pri vajah za zunanje trebušne mišice ne želimo aktivirati sprednje kolčne mišice, ki je ne samo evolucijsko nagnjena h krčenju, ampak je tudi zaradi dolgotrajnega sedenja skrajšana. Zato so klasični trebušnjaki – koncentrične vaje (leže na hrbtu, dvig zgornjega dela telesa) z vsemi izpeljankami (iztegnjene noge, skrčene noge, dvignjene noge…) s stališča zdravja, neustrezni. Predlagam vam naslednje zdrave vaje za trebušne mišice:
- Izometrična vaja za vzdolžno zunanjo trebušno mišico (m. rectus abdominis) in stabilizatorje trupa ter ramen
Začetni položaj: ležimo na trebuhu, dlani so pod rameni, komolci ob telesu, prsti na nogah so spodviti in oprti v podlago.

Izvedba: z ravno hrbtenico se dvignemo od tal tako, da smo oprti na podlakteh in na prstih na nogah. Pazimo, da je zgornji del prsnega koša med lopaticami rahlo upognjen, tako da lopatice čvrsto ležijo na njemu. Zadržimo položaj.

Nadgradnja osnovne izvedbe: ne da bi zasukali medenico in spremenili položaj stegna, pokrčimo koleno in zadržimo položaj.

Nevarnosti: pazimo, da lopatice čvrsto ležijo na prsnem košu in ne štrlijo stran od njega. Pri nadgradnji osnovne vaje pazimo, da ne premaknemo medenice, ko pokrčimo koleno.
- Izometrična vaja za stranske trebušne mišice (m. obliques abdominis) in stabilizatorje trupa ter ramen
Začetni položaj: ležimo na boku. Noge so povsem v liniji s telesom in ležita ena na drugi. Zgornji del trupa je naslonjen na komolec, ki leži povsem v liniji s telesom.

Izvedba: ne da bi upognili telo in noge, se dvignemo od tal tako, da smo oprti na komolec in na nart spodnje noge. Pazimo, da ne dvignemo ramena, ampak da potisnemo ramo navdol tako, da lopatica čvrsto leži na prsnem košu. Zadržimo položaj.

Nadgradnja: komolec naslonimo na premikajočo podlago ali malo žogo.

Nevarnosti: vaja je precej lažja, kadar noge, telo in komolec niso poravnani v isti liniji. Če ne potisnemo rame navzdol, obremenjujemo mišice, ki so že tako preobremenjene in v skrajšanem položaju zaradi napačne drže pri sedenju in stoji ter hoji.
- Ekscentrična vaja za vzdolžno zunanjo trebušno mišico (m. rectus abdominis)
Začetni položaj: stojimo, stopala so narazen v širini bokov. Roke dvignemo visoko nad glavo, dlani obrnemo navzgor proti nebu.

Izvedba: z rokami se poskušamo dotakniti neba, tako da raztegnemo hrbtenico. Medtem ko vzdržujemo ta razteg hrbtenice, se nagnemo nazaj v zaklon. Zadržimo položaj, dihamo sproščeno.

Nevarnosti: če vajo izvajamo narobe in izgubimo ta razteg hrbtenice, pride do prevelike obremenitve na male sklepe hrbtenice, kar čutimo kot bolečino v sredini ledvenega dela hrbtenice. Ne smemo pokrčiti kolen.
- S stališča zdravja in bolečin v križu pa je najpomembnejša vaja za globoko trebušno mišico in globoke hrbtne mišice, ki zagotavljajo stabilnost križnih vretenc in medvretenčnih ploščic. Na ta način lahko preprečimo razvoj premika medvretenčne ploščice (protruzije, prolapsa, hernije).
1. Stopnja: naučimo se zavestno aktivirati samo globoko trebušno mišico, ne da bi pri tem spreminjali pritisk v trebuhu, napenjali zunanje trebušne mišice ali zadrževali dih. Najlažje se je to naučiti v položaju na vseh štirih. Nato se naučimo zavestno aktivirati globoke hrbtne mišice, ne da bi pri tem aktivirali zunanje hrbtne mišice. Ko to usvojimo, združimo aktivacijo globoke trebušne mišice in globokih hrbtnih mišic hkrati. Nato poskusimo enako narediti v položaju leže na hrbtu, leže na trebuhu in leže na boku. Napetost globokih mišic zadržimo vsaj 10 sekund.
2. Stopnja: Najprej zavestno napnemo globoko trebušno mišico in globoke hrbtne mišice leže na hrbtu. Ko zadržujemo to aktivacijo, pokrčimo nogo v kolenu, ne da bi izgubili osnovno aktivnost globokih mišic. Vajo lahko izvedemo tudi v sede.
3. Stopnja: osnovni aktivaciji globokih mišic dodamo ravnotežno zahtevne vaje: npr. vajo 2. Stopnje izvedemo sede na eni žogi.
Imate še kakšno vprašanje?

Vprašajte nas na forumu Fizioterapija in masaža.
11.02.2020
Naravni proces celjenja poškodb – ne da se prehitevati…

Naravni proces celjenja poškodb poteka po določenih pravilih, ki se jih ne da prehitevati

1. Faza nalaganja materiala

Naravni proces celjenja poškodb se začne s fazo nalaganja materiala. Ko si nekaj poškodujemo, telo 5 tednov na to mesto nalaga gradbeni material. Samo kopiči in nalaga. Ta nova vlakna so popolnoma tanka in krhka in ne prenesejo nobenene obremenitve. Zato v temu obdobju tkiva ne smemo preobremeniti, saj pride hitro do ponovne poškodbe… v tem obdobju pomaga terapija z ultrazvokom, saj pospešuje celjenje na način, da vpliva na prepustnost celične membrane. Tako grejo “dobre stvari” noter in “odpadne stvari” ven iz celice. Poleg tega terapija z ultrazvokom pomaga tudi pri hitrejšem celjenju zato, ker z vibriranjem zvoka vzpodbuja celice (fibroblaste), da ustvarjajo nova vlakna. Tako terapija z ultrazvokom celice vzpodbudi k hitrejši tvorbi novih vlaken.

2. Faza krepitve materiala

Faza nalaganja materiala počasi prehaja v naslednji naravni proces celjenja poškodb, to je fazo krepitve nanošenega materiala. Po 5 tednih šele začne telo ta obstoječa vlakna krepiti, tako da počasi pridobivajo na moči in torej na nosilnosti. V tem obdobju moramo tkivo obremeniti in postopno povečevati obremenitev. Če je obremenitev prevelika, se vlakna ponovno potrgajo in smo na začetku celjenja, če pa je premalo vzpodbude in potrebe po obremenitvi – pa vlakna postanejo premalo močna, prešibka in se kasneje ob prvi večji obremenitvi ponovno potrgajo. V tem obdobju se izvajajo postopno vaje za krepitev in raztezanje.

3. Faza optimalne postavitve vlaken

Nekje v 3 mesecih nastane polovica novih vlaken. Za popolno regeneracijo telo potrebuje cca. 1 leto lahko celo 2 leti, odvisno od velikosti poškodbe – da so nova vlakna močna in pravilno postavljena. Takrat je potrebno tkivo obremeniti z ustreznimi terapevtskimi vajami, da se ojača in v prihodnje ne bo prihajalo do ponovnih poškodb.

Naravni proces celjenja poškodb poteka v svojem časovnem okviru in se ga žal ne da prehitevati…

Imate še kakšno vprašanje?

Vprašajte nas na forumu Fizioterapija in masaža.

11.02.2020