Fizioterapija Barbara Purkart

Kategorija: Fizioterapevtske tehnike

Sindrom karpalnega kanala – fizioterapija lahko pomaga
Sindrom karpalnega kanala oz. sindrom zapestnega kanala

Zelo pogosta nadloga, ki je posledica današnjega načina življenja, je sindrom karpalnega kanala – fizioterapija pa lahko pomaga.

Sindrom karpalnega kanala se kaže z:

bolečinami v zapestju,

motnjami občutkov v prvih treh prstih roke,

mravljinčenjem v prvih trehprstih roke ali celo

padanjem stvari iz rok.

Sindrom zapestnega kanala je utesnitev enega izmed 3 živcev, ki potekajo v zgornji okončini. Kompresijske sile na mediani živec najprej povzročajo motnje v prevajanju senzoričnih vlaken v živcu, kar se kaže se z mravljinčenjem prstov, ki jih ta živec oživčuje: to so palec, kazalec, sredinec in tisti del prstanca, ki meji na sredinec.

Pri hujših primerih, ko je kompresija na živec zelo velika, pride tudi do motnje v prevajanju po motoričnih vlaknih živca, kar se kaže z upadanjem oz. atrofijo mišic, ki jih ta živec oživčuje. To se navzven vidi predvsem kot upadlost v tenerju – to je predel na spodnjem delu dlani pod palcem. Pri opravljanju dnevnih aktivnosti se lahko dogaja, da padajo stvari iz rok.

Hujše stopnje sindroma karpalnega kanala se kažejo z atrofijo mišic tenerja na dlani.
Vzroki za nastanek sindroma

Sindrom zapestnega kanala nastane zaradi večplastnih vzrokov.. Eden izmed najpogostejših je preobremenitev mišic upogibalk prstov zaradi dela za računalnikom, fizičnih del, ki zahtevajo močan prijem (npr. ribanje tal) ali vibracij (delo s pneumatskimi stroji) ali delo z računalniško miško (upognjeni prsti in hkratno pritiskanje na živec v zapestju).

Ponavljajoči gibi lahko vodijo v preobremenitve kit in kitnih ovojnic mišic prstov.

Kite mišic upogibalk prstov so obdane s kitnimi ovojnicami. Kitne ovojnice jih varujejo pred zunanjimi silami, da ne bi poškodovale kit. Kite s kitnimi ovojnicami potekajo skupaj z medianim živcem skozi zapestni kanal. Zapestni kanal tvorijo kosti. Se pravi je prostor v zapestnem kanalu strogo omejen s kostmi.

Preobremenitve imajo za posledico odebelitev kit oz. kitnih ovojnic. Tudi vnetje kit oz. kitnih ovojnic, ki ima za posledico oteklino in zato potrebo po večjem prostoru, stisne zdrava tkiva, ki so okoli in tako stisnejo mediani živec.

Živci pa so zelo ranljivi in občutljivi na kompresijske sile. Ne zmorejo več normalno prenašati živčnih impulzov, kar se kaže ob blagi kompresiji z mravljinčenjem, ob večji kompresiji pa z neobčutljivostjo in zmanjšano mišično močjo.

Drugi razlog je lahko otekanje, do katerega pride zaradi hormonskih sprememb v nosečnosti ali težavah z delovanjem ščitice ali drugih hormonskih motnjah kot npr. diabetes in debelost.

Tretji razlog so lahko kostni izrastki, zaradi nestabilnosti zapestja, ki zmanjšujejo prostor v zapestnem kanalu.
Raziskave kažejo, da fizioterapija pomaga pri sindromu karpalnega oz. zapestnega kanala.
Sindrom karpalnega kanala – fizioterapija pomaga

Terapija z ultrazvokom

Terapija z ultrazvokom (točno določen protokol: določena je moč ultrazvoka, razmerje med delovanjem ultrazvoka in odmori, čas trajanja terapije, pogostost obravnave) lahko dosežemo, da se odvečno tkivo, ki je nastalo okoli kitnih ovojnic in povzroča utesnitev medianega živca, razrahlja in ga telo lahko absorbira. Na ta način telesu pomagamo, da odstrani odvečno tkivo, poveča se prostor v zapestnem kanalu in ni več kompresije na mediani živec. Raziskava je ugotovila, da so učinki terapije z ultrazvokom primerljivi z učinki operacije, kjer postrgajo odvečno tkivo in tako osvobodijo živec. V tej raziskavi so predlagali zgoraj omenjeni protokol izvajanja terapije z ultrazvokom pri sindromu karpalnega kanala.

Trigger point masaža

Trigger point terapija mišic, ki mejijo na mediani živec (se pravi živec poteka skozi določene mišice oziroma pod/nad njimi), ki poteka od spodnjega dela vratne hrbtenice pa vse do prstov na rokah, sprosti aktivne in latentne trigger točke, ki so v mišicah. Trigger točke nastanejo lahko zaradi dolgotrajne slabe drže ali preobremenitev. S trigger point terapijo sprostimo mišice, zmanjšamo njihov tonus in zmanjšamo kompresijo na mediani živec, ki se morda pojavlja tudi kje drugje na njegovi poti od vratu do prstov. Na ta način omogočimo boljše delovanje živca, boljši pretok impulzov po njemu.

Manualna terapija za repozicijo karpalnih koščic v zapestju.
Mobilizacija karpalnih oz. zapestnih kosti

Mobilizacija zapestnih kosti popravi položaj zapestnih kosti, ki tvorijo zapestni kanal in na ta način se poveča prostor v zapestnem kanalu.

Vaje za mobilizacijo živčevja

Vaje za mobilizacijo medianega živca vplivajo na zmanjšanje tenzije v živcu in izboljšajo gibljivost samega živca glede na okoliška tkiva. Tako vplivamo na boljši pretok impulzov po živcu. Žal samo vaje, v primeru da gre za kompresijo v zapestnem kanalu, ne bodo pomagale.

Specifične vaje za mediani živec vzpodbujajo regeneracijo in prožnost živca.

Napotki za doma

Izogibajte se položajem v katerih pride do direktnega naslona zapestja na nekaj trdega – npr. pri delu z računalnikom, ribanje tal…

Izogibajte se položajev, ki povečajo kompresijo na mediani živec. Še posebej ponoči, ni priporočljiv položaj leže na boku s stisnjenimi rokami k sebi. Če ne morete kontrolirati položaja ponoči, je priporočljiva nošnja nočnih opornic, ki preprečijo upogib v zapestju.

Izogibajte se ponavljajočim gibom. Primeren počitek med delom in primerna ergonomska lega zapestja.

Jemanje B kompleksa, ki pomaga pri regeneraciji živčevja.

Jemanje Omega 3 maščobnih kislin, ki zavirajo vnetja.
Imate še kakšno vprašanje?

Vprašajte nas na forumu Fizioterapija in masaža.
06.01.2024
Trd vrat (“heksenšus”), bolečina med lopaticami ali bolečina po roki
Trd vrat – “heksenšus” po domače

Trd vrat “heksenšus” po domače, je navadno posledica dolgotrajne slabe drže. Vsakodnevno sedenje pri delu z računalnikom v položaju, ko je glava sključena naprej, oz. pri brskanju po mobilnem telefonu lahko hitro traja več ur… raziskave pa kažejo, da že 2o minut drže z glavo naprej okvari tkiva v ploščici med vretenci…

…že 20 min sključenega položaja okvari tkivo v ploščici med vretenci…

Okvari se zunanji obroč (anulus) medvretenčne ploščice (discus). Kot bi se nekako preraztegnil. Ploščica med vretenci pa služi kot amortizer, ki blaži kompresijske sile, ki nastajajo med sosednjimi vratnimi vretenci hrbtenice. Glavna naloga je, da preusmeri kompresijske sile, ki nastajajo zaradi gravitacije predvsem, ko smo v pokončnem položaju (sede, stoje, pri hoji…). Kompresijske sile prerazporedi v tenzijske sile, ki se enakomerno razporedijo po tkivu ploščice.

Položaj z upognjeno glavo naprej povzroča okvaro ploščice med vratnimi vretenci.

Zunanji del ploščice so vezivna vlakna, ki tvorijo nekakšno mrežo, da lahko zadržuje želatinasto sredico (nucleus) na svojem mestu. Če se ta vlakna poškodujejo, preraztegnejo oz. potrgajo, sredica ploščice lahko zleze stran iz svojega mesta na mesto, kjer ne bi smela biti. To se imenuje hernija oz. protruzija diska ali po slovensko zdrs medvretenčne ploščice.
Trd, napet vrat, bolečina med lopaticami ali bolečina po roki

Sredica ploščice zdrsne iz svojega mesta in pritisne na okoliška tkiva. To lahko povzroči:

omejeno gibljivost vratu oz. otežkočeno premikanje glave in/ali

bolečino ob premikanju glave.

Če imate trd vrat, bolečine med lopaticami ali po roki navzdol, vam lahko pomaga fizioterapija.

Trd vrat “heksenšus” po domače je včasih edini simptom, včasih pa je pridružena tudi bolečina v vratu. Do tega pride, kadar se okvari zadnji sredinski del zunanje mreže in ploščica zdrsne direktno nazaj. Tako pritisne na tkiva, ki ležijo na zadnjem delu, in onemogoča normalno premikanje glave.

Trd vrat – “heksenšus” po domače, je posledica zdrsa ploščice med vretenci.

Bolečina med lopaticami se izzove takrat, kadar je okvarjen stranski zadnji del zunaje mreže in ploščica zdrsne nazaj in malo v stran.

Bolečina po roki pa nastane takrat, kadar se okvari tisti del zunanje mreže, da ploščica zdrsne na tisto mesto, kjer izstopa živec iz hrbtenice. Ploščica pritisne na živec. Blaga kompresija izzove bolečino po zgornji okončini. Večja kompresija lahko izzove mravljinčenje po zgornji okončini. Huda kompresija na živec pa lahko povzroči neobčutenje predelov roke in šibkost mišic zgornje okončine.
Fizioterapevtske tehnike

Manualna terapija – predvsem trakcijske tehnike so tiste, ki nam pomagajo spraviti želatinasto sredico medvretenčne ploščice nazaj na svoje mesto, v bolj pravilen položaj. Tako se zmanjša oz. sprosti pritisk na okoliška tkiva. Posledično se seveda poveča gibljivost vratu in zmanjša bolečina.

S specifičnimi terapevtskimi vajami oz. kinezioterapijo želimo vzpostaviti normalno ravnovesje med mišicami. Da zmanjšamo verjetnost ponavljanja težav je potrebno okrepiti globoke fleksorje vratu. To so mišice, ki ležijo zelo globoko v vratu in delujejo kot stabilizatorji vratu. Zunanje vratne mišice, ki jih vidimo, pa je potrebno razbremeniti in sprostiti. Tako se ponovno vzostavi mišično ravnovesje med mišicami, ki vrat stabilizirajo, in med mišicami, ki vrat premikajo. To pa je ključno za zdrav, gibljiv in sproščen vrat.

Za sprostiteev zunanjih mišic lahko pomaga tudi Trigger point masaža in Masaža vezivnih tkiv ter Tehnike sproščanja fascij.

S fizioterapevtskimi tehnikami lahko izboljšamo gibljivost vratu in zmanjšamo bolečino.

Imate še kakšno vprašanje?

Vprašajte nas na forumu Fizioterapija in masaža.
05.01.2024
Bolečina v rami in vzroki za njo
Bolečina v rami

Bolečina v rami je pogost pojav. Razlogi za bolečino v področju ramena so lahko zelo različni. Seveda se tudi pristopi zdravljenja zelo razlikujejo glede na to, katero tkivo povzroča težave. Zato priporočamo pregled pred terapijo.

Okvara ploščice med vretenci v vratu

Bolečina v področju ramena lahko izvira iz okvare medvretenčne ploščice med vratnimi vretenci. Če ploščica zdrsne iz svojega položaja in draži živčno korenino C5, se pojavi bolečina v področju t.i. dermatoma C5. To je področje nad ramenom, lahko pa se širi tudi po roki navzdol nekje do komolca. Kaj pomaga?

Bolečina po dermatomu C5 (de Souza Faleiros in ostali, 2009).

Kalcinacija v kiti

Rama je najbolj gibljiv sklep v našem telesu. Poleg same oblike kosti in podtlaka v sklepu, stabilnost rame zagotavljajo mišice rotatorne manšete: spredaj m. subskapularis, zadaj m. infraspinatus in teres minor, zgoraj pa m. supraspinatus.

Mišice se pripenjajo na kosti s pomočjo kit. Včasih se v kitah naberejo kristali kalcijevega karbonata (CaCO3). Kristali so kristalne oblike z ostrimi robovi. Če so dovolj veliki, lahko začnejo dražiti kito in povzročijo vnetje t.i. tendinitis. Kaj pomaga?

Kalcinacija v kiti mišice supraspinatus lahko povzroča draženje kite, ki privede do vnetja kite in posledično do bolečine.
Starostne spremembe v kiti

Bolečina v rami je lahko tudi posledica degenerativnih, starostnih sprememb v kiti ene izmed mišic rotatorne manšete. Najpogosteje je prizadeta kita mišice supraspinatus. Vzrok za to je njena anatomska posebnost: kita ima namreč v enem delu izjemno malo žilja, torej precej slabo prekrvavitev. Sčasoma, z leti, se zato pogosto na tem mestu scufa, razcefra. Mišica ne more več opravljati svoje normalne vloge. To stanje imenujemo tendinoza oz. tendinopatija. Kaj pomaga?

Sklepna ovojnica, mišica, burza

Bolečina v rami lahko izvira iz sklepne ovojnice:

vnetja sklepne ovojnice t.i. artritis; kaj pomaga?

krčenja sklepne ovojnice t.i. zamrzujoče rame; kaj pomaga?

Triger točka v mišici; kaj pomaga?

vnetja subakromialne burze; kaj pomaga?
Utesnitveni sindrom rame

Oblika kosti, naplastitve kostnine in/ali nepravilno delovanje mišic lahko vodijo v nastanek utesnitvenega sindroma rame (angl. shoulder impingement). Najpogostejša vzroka sta:

kalcinacija v kiti

starostne, degenerativne spremembe v kiti.

Porušeno razmerje moči med mišicami rotatorne manšete (ki stabilizirajo sklep) in dolgimi mišicami (ki premikajo nadlaktnico) v prid slednjim, povzroči prevelik premik nadlaktnice navzgor med dvigovanjem zgornje okončine. Prostor, v katerem se nahajajo mišice s svojimi kitami, je omejen s kostmi, zato prevelik pomik navzgor povzroči ukleščenje mehkih tkiv. Tipično se pojavi bolečina pri dvigu zgornje okončine. Vsak dvig povzroči še več drgnjenja in še povečuje nadaljno škodo. K temu pripomorejo še oslabljene mišice, ki stabilizirajo lopatico. Kaj pomaga?
Temeljit klinični pregled nam omogoča najti krivca za bolečino v rami.
Še ustrezno izvedena terapija in… bolečina v rami izpuhti.

Imate še kakšno vprašanje?

Vprašajte nas na forumu Fizioterapija in masaža.
03.01.2024
Bolečina v kolku izvira iz okvare različnih tkiv
Bolečina v kolku

Bolečina v kolku je pogosta težava, s katero se srečujejo osebe v različnih starostnih obdobjih. Bolečina v kolku se lahko pojavlja na različnih delih:

bolečina na sprednjem delu,

bolečina v predelu dimelj,

bolečina ob strani na boku,

bolečina v ritnici ali

bolečina na zadnjem delu.
Kako ugotoviti izvor bolečine?

Na osnovi fizioterapevtskega pregleda po načelih ortopedske medicine lahko s pomočjo specifičnega obremenjevanja specifičnih tkiv in samih značilnosti obnašanja bolečine ugotovimo, katero tkivo je okvarjeno in povzroča težave.
Terapija in zdravljenje sta seveda odvisna od tega, katero tkivo je okvarjeno oz. prizadeto.
Manualne tehnike pomirjajo nadraženo sklepno ovojnico kolčnega sklepa.

Vzroki za bolečino v kolku so zelo različni:

draženje sklepne ovojnice kolčnega sklepa

vnetje obkolčnega mešička – burze

starostne spremembe in kostni izrastki na sklepnih površinah stegnenice in/ali medenice

okrušen sklepni hrustanec kolka

Trigger točke v obkolčnih mišicah

kronično zategnjene ledvene fascije

okvara ploščice med vretenci v ledvenem delu

endometrioza

policistični jajčniki

Kronova bolezen ali druge bolezni črevesja

težave s prostato

dimeljska kila.
Kako omiliti oz. odpraviti bolečino v kolku?

Če je vzrok bolečine draženje sklepne ovojnice kolčnega sklepa, z Manualno terapijo umirjamo draženje sklepne ovojnice, s Sklepno mobilizacijo z gibanjempa vzpostavljamo boljše ravnovesje med kotaljenjem in drsenjem v sklepu. Pogosto je vzrok draženja sklepne ovojnice slaba mišična moč mišic, ki stabilizirajo kolčni sklep. V tem primeru je potrebno vsakodnevno izvajanje Kinezioterapije – specifičnih vaj za krepitev stabilizatorjev kolka.

Če je vzrok bolečine Trigger točka v obkolčni mišici, je najprej potrebno odkriti katera mišica je vpletena. S Trigger point masažo nato sprostimo dotično mišico.

Če je vzrok bolečine kronična zategnjenost ledvenih fascij, z Masažo vezivnih tkiv in Tehnikami sproščanja fascij povečamo prožnost ledvenih fascij.

Če je vzrok bolečine okvara medvretenčne ploščice, pomaga kombinacija Manualne terapije, Trigger point masaže, izvajanje specifičnih vaj – Kinezioterapija in specifični ergonomski nasveti.

Če je vzrok bolečine v okvari ali bolezni notranjih organov oz. kostni izrastki in okruški v sklepu, vam lahko pomaga ustrezni zdravnik specialist.

Bolečine v kolku so lahko posledica Trigger točk ali po domače “mišičnih vozlov” v obkolčnih mišicah.
Imate še kakšno vprašanje?

Vprašajte nas na forumu Fizioterapija in masaža.
01.01.2024
Težave v vratu in glavobol zaradi uporabe telefona
Težave v vratu in glavobol

Težave v vratu in glavobol so lahko posledica vsakodnevnega brskanja po telefonu. Uporaba telefona za brskanje po spletu se vsako leto povečuje, medtem ko se uporaba računalnikov in prenosnih računalnikov za “googlanje” po spletu zmanjšuje. Uporaba socialnih omrežjih narašča pri vseh starostnih skupinah, kar še nadalje povečuje čas, ki se ga preživi na telefonu.

Pri uporabi telefona za brskanje po spletu in klepetanje na socialnih omrežjih se najpogosteje drži telefon v rokah, nekje v višini pasu. Glava in vrat sta upognjena naprej. Ta položaj pa je zelo kvaren položaj za vratni del – še posebej za vratno hrbtenico z medvretenčnimi ploščicami.

Ljudje v povprečju preživijo od 2 do 4 ure s sklonjeno glavo nad telefonom. Kumulativno to to pomeni od 700 do 1400 ur škodljivih obremenitev na vratno hrbtenico v obdobju enega leta. Pri srednješolcih ocenjujejo celo 5000 ur slabe drže letno pri uporabi telefona.

Bolečine v vratu, napet vrat in glavoboli so lahko posledica sklonjene glave. Povprečno gledamo v ekran telefona od 2 do 4 ure na dan!
Vpliv drže na razpoloženje

Slaba drža je škodljiva za mišice, vezi, sklepe in ploščice med vretenci hrbtenice. Ima tudi vpliv na hormone in razpoloženje:

zmanjša se raven hormona sreče (serotonina) v telesu,
poviša se raven stresnega hormona (kortizola) v telesu,
zniža se nivo testosterona in
zmanjša občutek lastne moči in toleranca na sprejemanje rizičnih odločitev.

Pokončna drža ima pozitiven vpliv na hormone:

zviša se raven hormona sreče (serotonina) v telesu,
zmanjša se raven stresnega hormona (kortizola) v telesu,
zviša se nivo testosterona in
poveča občutek lastne moči in toleranca na sprejemanje rizičnih odločitev.

Slaba drža pri uporabi telefona poškoduje ploščice med vretenci in povzroča težave v vratu ter glavobol.
Obremenitve na vratni del se stopnjujejo s kotom sklonjene glave. Torej bolj ko je vrat upognjen, večje so obremenitve na ploščice med vretenci.

Sklonjena glava povzroča okvare ploščice med vratnimi vretenci. Bolj ko je vrat upognjen, večje so kvarne obremenitve.

Hansraj, K. K. (2014). Assesment of stresses in the cervical spine caused by posture and position of the head. Surg Techol Int 25, 277-279.

Postopoma zunanji del ploščice (anulus) popusti in sredica ploščice (nucleus) se izboči. Vratna hrbtenica je zgrajena iz 7 vratnih vretenc. Glede na to katera ploščica zdrsne, se pravi med katerima vretencema se to zgodi se pojavijo težave z vratom na različnih mestih, lahko se pojavi celo glavobol. Če je npr. okvara med drugim in tretjim vratnim vretencem – C2/C3 se pojavi glavobol za ušesom.

Okvare v različnih višinah povzročajo težave na različnih mestih.

Kako si lahko pomagate?
1. Optimizirajte čas, ki ga preživite s telefonom:
  - ciljno brskajte po spletu in se izognite ponujenim predlogom ponudnikom na spletu,
  - uporabljajte raje računalnik, ki ima monitor primerno visok tako, da je vratna hrbtenica v nevtralnem položaju,
  - omejite branje informacij na socialnih omrežjih – vprašajte se ali res to potrebujete in želite … morda raje pokličite prijatelje in se dobite z njimi na klepetu.
2. Pri uporabi telefona se držite pokončno in dvignite mobitel v višino oči.
3. Fizioterapevti vam lahko pomagamo reševati težave v vratu in glavobol z Manualnimi tehnikami, Trigger point masažo ter Sproščanjem fascij pri kroničnih težavah.
Imate še kakšno vprašanje?

Vprašajte nas na forumu Fizioterapija in masaža.
20.08.2023
Infrardeča lučka – ali pride svetloba do mišic in sklepov?

Infrardeča lučka

Infrardeča lučka oddaja svetlobo. Svetloba je oblika elektromagnetnega valovanja, ki se obnaša kot valovanje in kot gibanje delcev. Svetlobo določa valovna dolžina (razdalja med dvema vrhovoma), frekvenca in amplituda.

Pomembna lastnost pa je seveda tudi vsebnost energije, ki jo infrardeča lučka oddaja in se meri v joulih. Količina dobavljene energije v časovni enoti se izraža kot moč svetlobe v wattih (W=J/s). Za medicinske namene se poroča o svetlobi tako, da se pove valovno dolžino (nm), energijo (J), gostoto moči (W/cm2) in dozo (J/cm2).

Energija, ki jo oddaja svetloba, se lahko uporablja v terapevtske namene

Prodiranje infrardeče svetlobe skozi tkiva

Bližnja-infrardeča svetloba ima biološke učike, vendar jih je potrebno kritično interpretirati. Ko svetloba zadane površino, se je en del odbije (nekje 10%). Energija, ki penetrira naprej skozi površino, se refraktira ali ukrivi proti pravokotni liniji na površino. To se zgodi zaradi tega, ker se svetloba obnaša kot delci – fotoni.

Fotoni, ki vstopajo v tkivo, lahko samo prehajajo skozi tkivo, lahko se razpršijo ali pa absorbirajo. Če se razpršijo, se poveča volumen tkiva, ki ga osvetljujemo. Fotoni lahko spreminjajo smer, ne da bi pri tem izgubljali energijo. Do razprševanja in odbijanja navadno pride na površini med dvema tkivoma. To pa skrajša razdaljo, do katere bo svetloba prodra v tkivo (podobno deluje tudi terapija z ultrazvokom).

Večina tkiv ima sposobnost absorbirati svetlobo. Ponavadi molekule absorbirajo foton – še posebej molekule, ki vsebujejo železo, DNK in voda. Absorbcija energije lahko vpliva na funkcijo molekule.

Kako globoko bo bližnja infrardeča svetloba, ki jo infrardeča lučka oddaja, penetrirala, je odvisno od: valovne dolžine, energije, koeficienta slabljenja (koliko svetlobe se bo razpršilo, absorbiralo in šlo naprej), površine obsevanja, koherence in pulziranja. Površina obsevanja tudi vpliva na penetracijo zaradi efekta razprševanja. Načeloma višje valovne dolžine (nad 1000 nm) penetrirajo globje, čeprav se tam šele začne za absorbcijo vode. Večja ko je gostota moči, večja je penetracija.

Tudi koherenca vpliva na penetracijo. Koherenca je lastnost valovanja, da imajo vsi valovi monokromatske svetlobe enako amplitudo in pozicijo kot sosednji val. Laser kreira dolg ozek snop koherentne svetlobe, ki lahko penetrira globoko v tkivo. Za razliko od LED, ki ni monokromatska svetloba in tudi snop ni tako ozko usmerjen kot pri laserju, zato se večina razprši na površini in penetrira samo tanek snop koherentne svetlobe, ki ga oddaja.

Ko koherentna svetloba vstopa v tkivo, pride do interference. Ustvarijo se mesta s povečano in mesta z zmanjšano intenzivnostjo svetlobe. Na področjih z visoko intenzivnostjo bo svetloba penetrirala globje oziroma imela dva do trikrat več energije na istem nivoju.

Komercialno dostopne infrardeče lučke oddajajo premalo svetlobe, da bi bile učinkovite

Prodiranje infrardeče svetlobe skozi kožo

Koža predstavlja glavno oviro za penetracijo svetlobe. Koža je sestavljena iz različnih plasti in zato večih površin. Vsaka površina ima svoje značilnosti in od vsake površine se del svetlobe odbije, absorbira ali prehaja skozi.

Epidermis, ki je iz keratina, kolagena, lipidov in melanina, močno absorbira UV svetlobo, pa tudi infrardečo svetlobo od 600 do 1100 nm. Druga plast, dermis, sestavljen iz kolagena, elastina in proteoglikanov, je različne debeline in zato tudi penetracija variira.

Dermis ima veliko žilja in hemoglobina. Hemoglobin največ absorbira svetlobo pri 450, 550 in 600 nm.

Če osvetljujemo kožo z laserjem (ki ima ozek snop koherentne svetlobe) ene valovne dolžine, pride skozi kožo samo nekje 10% energije. Če je pulzni laser, ki menja valovne dolžine, lahko pride skozi kožo do 40% energije.

Infrardeča lučka nima terapevtskih učinkov na mišice in sklepe

Infrardeča lučka 250 W, 300 W, ki so komercialno na voljo… imajo tako nizko gostoto moči, da se vsa energija razprši in je nič ne pride niti skozi kožo, kaj šele podkožje ali da bi prišlo celo do mišic, sklepov … in tako lahko imelo pozitivne vplive na globje ležeča tkiva. Za učinke, kot jih opisuje literatura, so potrebni pulzni laserji, ki imajo veliko gostoto moči. NASA je razvila komercialno dostopen aparat, ustrezne jakosti (manjši WARP 10 in večji WARP 75), ki deluje v območju blizu spektra infrardeče svetlobe.

Imate še kakšno vprašanje?

Vprašajte nas na forumu Fizioterapija in masaža.

13.11.2020