Fizioterapija Barbara Purkart

Kategorija: Bolečina

  • Obraba kolka oz. artroza kolka

    Gumb na stran fizioterapija barbara purkart ljubljana

    Obraba kolka oz. artroza kolka

    jffčs

    Obraba kolka ne boli

    Obraba kolka je okvara sklepnega hrustanca. Ampak hrustanec ni prekrvavljen in oživčen, zato ne boli. Bolečine v artrotičnem, obrabljenem sklepu prihajajo najpogosteje iz nadražene sklepne ovojnice kolka. Kolčni sklep lahko boli v predelu dimelj, zelo pogosto pa se bolečina čuti samo na notranjem delu kolena – zato se pogosto napačno diagnosticira kot težave s kolenom namesto težave s kolčnim sklepom.

    Z različnimi nežnimi fizioterapevtskimi tehnikami kot so mobilizacije, trakcije in kompresije ter manualnimi tehnikami dosežemo, da se sklepna ovojnica umiri in ne povzroča več bolečine.

    • Izboljša se prekrvavitev okoli kolčnega sklepa,
    • zmanjša se pritisk v samem kolčnem sklepu,
    • poveča se limfna drenaža in
    • izboljša se gibljivost kolka.

    S trigger point terapijo/masažo dosežemo, da:

    • se obkolčne mišice sprostijo,
    • se izboljša mišična koordinacija in
    • se povrne mišična moč.

    Pomembno je, da sami doma izvajate vaje za ohranjanje gibljivosti in dinamično raztezate obkolčne mišice ter redno izvajate vaje za mišice, ki stabilizirajo kolčni sklep.

    Imate še kakšno vprašanje? 

    Vprašajte nas na forumu Fizioterapija in masaža.

  • Bolečina v križu in nogi – Manualna terapija

    Gumb na stran fizioterapija barbara purkart ljubljana

    Bolečina v križu in nogi

    Bolečina v križu in nogi se pogosto pojavlja med 25. in 55. letom starosti. Najpogostejša razloga za bolečino v križu in nogi sta trigger točke v mišicah ali premik, zdrs medvretenčne ploščice (hernija, protruzija, prolaps, išias, lumboishialgija…).

    Medvretenčna ploščica (discus) leži med dvema vretencema hrbtenice in je sestavljena iz dveh delov:

    1. želatinaste kroglice (nukleus pulposus), ki leži normalno na sredini medvretenčne ploščice (diskusa) in
    2. mreže vezivnih vlaken (anulus fibrosus), ki držijo to želatinasto kroglico na svojem mestu.

    Nepravilni gib (upogib telesa naprej ali upogib telesa naprej in zasuk) lahko povzroči, da se en del mreže vezivnih vlaken potrga in želatinasta vsebina zdrsne iz sredine navzven. Če se premakne v smeri direktno nazaj, se čuti kot bolečina v križu. Če se premakne v smeri nazaj in malo vstran, se čuti bolečina v ritnici. Če pa se premakne v smeri vstran, uklešči živčno krenino in zato se čuti bolečina v križu in nogi navzdol.

    Bolečina v križu in nogi se lahko olajša s tehnikami:

    1. Manualna terapija. Manualna terapija pri bolečini v križu in nogi izkorišča silo gravitacije in silo vezivnih vlaken, ki niso poškodovana. Tako s pomočjo točno določenih položajev potisnemo to premaknjeno želatinasto snov nazaj na svoje mesto na sredino. Na ta način odstranimo vzrok za bolečino in bolečina izzveni. Tehnike so nežne, počasne, brez hitrih, nenadnih gibov in neboleče.
    2. Trigger point terapija. Trigger point masaža sprosti trigger točke, ki so nastale v mišicah zaradi bolečine. S trigger point terapijo sprostimo tudi trigger točke v mišicah, ki so bile preobremenjene zaradi spremenjene drže v času, ko nas je bolelo.
    3. Vaje za globoko trebušno mišico in globoke hrbtne mišice. Z vajami za stabilizacijo ledvenega dela lahko preprečimo ponovitev težav in sicer se z izvajanjem teh vaj zmanjša možnost ponovitve v času 1 leta iz 80% (če ne izvajamo vaj) na 20% (če izvajamo te vaje).
    4. Ergonomski napotki. Pomembna je pravilna drža, pravilno sedenje, vstajanje, dvigovanje bremen, čiščenje…, saj lahko le z ustrezno držo dosežemo, da se težave ne bodo več ponovile.

    Imate še kakšno vprašanje?

    Vprašajte nas na forumu Fizioterapija in masaža.

  • Glavobol v zadnjem delu glave in trigger point masaža

    Gumb na stran fizioterapija barbara purkart ljubljana

    Glavobol v zadnjem delu glave

    Miofascialni bolečinski sindrom je pogosto vzrok za glavobol v zadnjem delu glave (glavobol v zatilju, okcipitalni glavobol). Aktivne trigger točke (mišični vozli) v določenih mišicah vratu lahko povzočajo prenešeno bolečino, ki jo čutimo kot glavobol v zatilju. Pri fizioterapevtski oceni, ko ugotavljamo, katera mišica je vključena v miofascialni bolečinski sindrom. Poleg anamneze (pogovora) in inspekcije (opazovanja) uporabljamo še teste gibljivosti in palpacijo (tipanje). Obstajajo 3 glavni diagnostični kriteriji: napet trak, lokalno občutljiva točka in izzvanje tiste bolečine, zaradi katere je oseba prišla po pomoč na fizioterapijo.

    Trigger point masaža je fizioterapevtska metoda za lajšanje oziroma odpravljanje miofascialnega bolečinskega sindroma. Uporabljamo 4 različne fizioterapevtske tehnike glede na kroničnost stanja in anatomske značilnosti. S trigger point masažo lahko odstranimo trigger točke in tako odpravimo neprijeten in moteč glavobol v zatilju oziroma glavobol v zadnjem delu glave. Osebi tudi sestavimo individualni terapevtski program vaj, jo naučimo pravilno izvajati vaje in ji damo ergonomske napotke, tako da se glavobol ne bo ponavljal.

    Glavobol v zadnjem delu glave zaradi trigger točk:

    • trigger točke v m. trapezis lahko povzročajo bolečino v zadnjem delu glave in sicer bolečino za ušesom in bolj na sredini ob vratni hrbtenici:
    • trigger točke v m. sternocleidomastoideus lahko povzročajo glavobol tik za ušesom ali celo globoko bolečino v ušesu (bolečina nam vzbuja občutek kot da bi bilo kaj narobe z ušesom) ali v področju za ušesom:
    • trigger točke v m. semispinalis cervicis lahko povzročajo razpršeno bolečino v zadnjem delu glave:
    • trigger točke v m. semispinalis capitis lahko povzročajo tenzijski glavobol. Bolečina se začne od zadaj in seka naprej skozi glavo:
    • trigger točke v m. splenius cervicis lahko povzročajo bolečino v vratnem kotu, ki lahko izžareva navzgor v zatilje:
    • trigger točke v kratkih subokcipitalnih mišicah lahko povzroča bolečino v glavi, ki prodira v globino lobanje in jo je težko lokalizirati. Osebe opisujejo prisotnost bolečine povsod, na zatilju do oči in čela:
    • trigger točke v m. occipitalis povzročajo bolečino v zadnjem delu glave in pa močno bolečino za očmi:
    • trigger točke v m. digastricus povzročajo bolečino po čeljusti, ki lahko izžareva proti zadnjemu delu glave:
    • trigger točke v m. temporalis povzročajo bolečino v področju senc, ki lahko izžareva proti zadnjemu delu glave:

     

    Posledice trigger točk

    Pogosto pozabljamo, da trigger točke niso samo kontrahirana mišična vlakna, ki povzročajo bolečino, ampak da gre za živčno-mišične lezijo, ki povzroča spremenjen gibalni vzorec:
    1. poveča se utrudljivost prizadete mišice,
    2. zakasni se relaksacija in okrevanje – regeneracija prizadete mišice,
    3. nekaterim mišicam se poveča odzivnost in se skrajšajo,
    4. medtem ko se drugim mišicam zmanjša odzivnost in postanejo šibkejše.
    5. Patološki gibalni vzorec je manj učinkovit in vodi v preobremenitve ne samo mišic s trigger točkami in njihovih kit, temveč tudi v preobremenitve drugih mišic s pripadajočimi kitami.
    6. Poleg spremenjenega gibalnega vzorca, lahko trigger točke izzovejo tudi prenešen povišan tonus.
     
    S trigger point terapijo sprostimo trigger točke in odpravimo miofascialni bolečinski sindrom. ki je povzročal glavobol. Nato sestavimo osebi, ki je prišla na fizioterapijo, individualni terapevtski program.
    1. Mišice, ki so nagnjene h krčenju in so preveč odzivne, je potrebno raztezati (zunanje mišice vratu kot npr. m. sternocleidomastoideus).
    2. Mišice, ki so nagnjene k oslabelosti in inhibiciji, potrebno krepiti (globoke fleksorje vratu: m. longus colli, m. longus capitis in mm. multifidi).
    3. Osebo naučimo pravilnega izvajanja terapevtskih vaj.
    4. pravilne drže, dvigovanja bremen in ostalih ergonomskih napotkov.

    Trigger point terapija je klinično uporabna tehnika tudi pri bolečinah v zadnjem delu glave. S trigger point terapijo lajšamo in odpravljamo bolečine, normaliziramo gibalne vzorce in povečujemo učinkovitost mišic.

    Imate še kakšno vprašanje?

    Vprašajte nas na forumu Fizioterapija in masaža.

  • Hernija diska, protruzija, ekstruzija, prolaps, sekvester – kaj je to…

    Gumb na stran fizioterapija barbara purkart ljubljana

    Hernija diska se kaže z bolečino v križu oz. ledvenem delu ali bolečino v ritnici ali bolečino v nogi ali bolečino v križu in nogi.

    Hernija diska je zdrs ploščice med vretenci, ki draži okoliška tkiva. Glede na to, v katero smer zdrsne pritisne na različna tkiva in povzroča različne simptome.

    • Če ploščica zdrsne direktno nazaj, se to kaže z bolečino v ledvenem delu.
    • Če ploščica zdrsne v smeri nazaj in malo na stran, se kaže z bolečino v križu in ritnici, lahko tudi po nogi navzdol.
    • Če ploščica zdrsne še bolj na stran, v luknjo, kjer izhaja ishiadični živec, pa se kaže z bolečino samo v nogi.

    Hernija diska se kaže z bolečino ali mravljinčenjem ali neobčutljivostjo kože ali izgubo mišične moči.

    Hernija diska je zdrs ploščice med vretenci, ki utesnjuje živčna tkiva. Glede na to, kako močno kompresijo povzroča povzroča različne simptome.

    • Če ploščica povzroči blago kompresijo, se to kaže z bolečino v ledvenem delu in/ali nogi..
    • Če ploščica povzroči večjo kompresijo, se to kaže z mravljinčenjem po nogi.
    • Če ploščica povzroči hudo kompresijo, se to kaže z odsotnostjo občutenja kože in z izgubo mišične moči.

    Normalen disk

    Normalen disk ali t.i. ploščica med vretenci je zgrajena iz želatinastega jedra, ki se imenuje “nucleus pulposus” (v nadaljevanju nukleus) in leži na sredini.

    Nukleus je naokoli obdan z vezivnimi vlakni – “annulus fibrosus” (v nadaljevanju anulus).

    Medvretenčna ploščica leži v celoti nad telesom vretenca in se s krovno ploščo prirašča na telo vretenca.

    Nukleus leži na sredini diska
    Nukleus leži na sredini anulusa. Anulus je nepoškodovan. Krovna plošča je cela.

    Anularne fisure

    Anularne fisure v disku so že patološke spremembe. Nastanejo razmaki med anularnimi vlakni oziroma razmaki med anularnimi vlakni in njihovimi povezavami na vretence.

    Fisure se lahko klasificira glede na različne položaje, kjer nastanejo:

    • koncentrične fisure so razmaki oz. delaminacije anularnih vlaken v koncentrični smeri – to je v smeri vzporedno s perifernim obrisom medvretenčne ploščice;
    • radialne fisure lahko nastanejo navpično, horizontalno ali poševno v smeri radiusa diska in se raztezajo od nukleusa na periferijo do anulusa oziroma skozi anulus;
    • transverzalne fisure so radialne fisure, ki nastanejo horizontalno.
    koncentrične radialne in transverzalne fisure
    Razpokan anulus v različnih smereh: C – koncentrične razpoke po obodu, R – radialne razpoke v smeri radiusa, T – trransverzalne razpoke so radialne rapoke, ki so horizontalno.

    Izbočenje diska

    Izbočenje diska oz. ploščica med vretenci nastane, ko se tkivo ploščice med vretenci razteza preko roba apofiznega obroča vretenca. Tkivo se lahko izboči simetrično ali nesimetrično:

    • Simetrično izbočenje anulusa nastane takrat, kadar se anularno tkivo enakomerno izboči po celotnem obodu ploščice med vretenci in sicer nekje do 3 mm preko roba apofize vretenca.
    • Asimetrično izbočenje anulusa nastane takrat, kadar se anularno tkivo izboči preko roba apofize kot prilagoditev deformacijam v bližini. Asimetrično izbočenje anularnega tkiva lahko presega celo 25 % obsega medvretenčne ploščice.
    simetrično in nesimetrično izbočen disk
    Poškodovano tkivo diska se lahko izboči. Izbočenje tkiva ploščice med vretenci je lahko simetrično ali asimetrično.

    Protruzija diska

    Protruzija diska oz. medvretenčne ploščice je definirana kot izbočenje tkiva ploščice med vretenci. Izboči se lahko sledeće tkivo:

    • nukleus
    • hrustanec
    • koščki apofizne kostnine in/ali
    • delčki anulusa.

    Izbočeno tkivo preko roba apofize ne sme presegati 25 % tkiva osnovne medvretenčne ploščice. Anularna vlakna so še vedno nepretrgana.

    Izbočenje tkiva ploščice med vretenci
    Protruzija diska je izbočenje nukleusa, hrustanca, koščkov apofizne kostnine in/ali anulusa.

    Ekstruzija diska

    Ekstruzija diska oz. medvretenčne ploščice nastane takrat, ko je izbočena še večja količina tkiva. Zunanja vlakna anulusa in/ali posteriorni longitudinalni ligament so lahko še vedno nepretrgani in prekrivajo ekstrudirano tkivo.

    V nekaterih primerih pa se lahko zunanja vlakna anulusa popolnoma pretrgajo. To se imenuje prolaps.

    Lahko se pretrga tudi posteriorni longitudinalni ligament.

    ogromna količina izbočenega tkiva
    Ekstruzija diska je izbočenje velike količine tkiva.

    Sekvester

    Sekvester nastane, ko je izbočenje tkiva diska oz. ploščice med vretenci tako veliko, da so vlakna anulusa popolnoma pretrgana in se zato del izbočenega tkiva odtrga. Odtrgani del postane prosto telo, ki migrira stran od ostalega dela medvretenčne ploščice.

    Migriran delček se imenuje sekvester.

    Hernija diska od katere se je delček odtrgal
    Sekvester je prosto telo, ki se loči od ostalega tkiva diska.

    Intravertebralna hernija

    Intravertebralna hernija nastane, ko se izboči tkivo diska oz. medvretenčne ploščice v vertikalni smeri. Tkivo se izboči skozi vrzel v zadnjih hrustančno/kostnih lamelah telesa vretenca, kjer je pripenjališče ploščice oz. krovna plošča vretenca.

    Hernija diska ki gre vertikalno
    Intravertebralna hernija je izbočenje v vertikalni smeri, ki “nažre” kost vretenca.

    Hernija diska – Kako pomagati?

    Hernija diska oz. medvretenčne ploščice se kažejo z bolečinami v križu in/ali nogi.

    Pomagajo sledeče terapije:

    Priporočila klasifikacije in slike so povzete iz “North American Spine Society”, “The American Society of Spine Radiology” in “The American Society of Neuroradiology”.

    Imate še kakšno vprašanje?

    Vprašajte nas na forumu Fizioterapija in masaža.

  • Kronična bolečina – je res tako hudo ali si le domišljam?

    Gumb na stran fizioterapija barbara purkart ljubljana

    Kronična bolečina

    Psihološki dejavniki vplivajo na razvoj dolgotrajne bolečine, ki ji pravimo kronična bolečina. Zaradi njih so bolečine hujše ali blažje. Če smo pozorni na bolečino, nas seveda mnogo bolj boli, kot če se uspemo zamotiti in preusmeriti pozornost. Tudi razpoloženje močno vpliva na bolečino. Celo nekaj tako preprostega, kot je branje kratkih zgodb, ki so lahko smešne ali tragične, spremeni bolečinski prag človeka.

    Raziskave zadnjih 35 let so pokazale, da bolečine, ki trajajo več kot 3 mesece, spremenijo možgane tako, da lahko čutimo bolečino celo takrat, ko je okvara že pozdravljena. Se pravi, da ni več razloga za bolečino, ki pa jo kljub temu zaznavamo. Po eni strani so kronične bolečine lahko posledica preobčutljivosti možgan po drugi strani pa vemo, da se spremembe živčno-mišične kontrole zgodijo kot odziv na pričakovano bolečino. Pri osebah trenutno brez bolečine v križu so dokazali, da že samo pričakovanje morebitne bolečine v križu povzroči zakasnelo aktivacijo mišic stabilizatorjev hrbtenice in povečano aktivacijo zunanjih mišic. To si lahko predstavljamo tako, kot da bi se obešali na vrata, ki imajo razmajane pante. Ni si težko predstavljati, da takšna nestabilnost vodi v bolečino in nadaljne okvare.

    Kronična bolečina – kaj se da storiti?

    1. Čim prej odpraviti vzrok za akutno bolečino, da ne preide v kronično bolečino.
    2. Spremenite svoje vedenje in doživljanje bolečine!
    3. Razvijte zaupanje v svoje lastne moči in sposobnosti!
    4. Pozitivne misli krepijo zdravje!
    5. Sprejmite stanje, da bodo slabši in boljši dnevi!
    6. Zavedajte se, da smo za kvaliteto svojega življenja odgovorni sami!
    7. Nehajte poskušati, česar ne zmorete in naredite najboljše, kar v dani situaciji lahko! To pomeni, da poskušate imeti kar najbolj polno življenje, kljub bolečini.
    8. Povečajte telesno kondicijo, saj izboljša tudi anksioznost (zaskrbljenost) in depresijo, ki pogosto spremljata kronično bolečino! Vprašajte za nasvet fizioterapevta, saj ob napačnih vajah in športno – gibalnih aktivnostih lahko bolečino še povečate.
    9. Zabavajte se! “Če je vaše življenje prazno, ga bo zapolnila bolečina”.

    Imate še kakšno vprašanje?

    Vprašajte nas na forumu Fizioterapija in masaža.

  • Naravni proces celjenja poškodb – ne da se prehitevati…

    Gumb na stran fizioterapija barbara purkart ljubljana

    Naravni proces celjenja poškodb poteka po določenih pravilih, ki se jih ne da prehitevati

    1. Faza nalaganja materiala

    Naravni proces celjenja poškodb se začne s fazo nalaganja materiala. Ko si nekaj poškodujemo, telo 5 tednov na to mesto nalaga gradbeni material. Samo kopiči in nalaga. Ta nova vlakna so popolnoma tanka in krhka in ne prenesejo nobenene obremenitve. Zato v temu obdobju tkiva ne smemo preobremeniti, saj pride hitro do ponovne poškodbe… v tem obdobju pomaga terapija z ultrazvokom, saj pospešuje celjenje na način, da vpliva na prepustnost celične membrane. Tako grejo “dobre stvari” noter in “odpadne stvari” ven iz celice. Poleg tega terapija z ultrazvokom pomaga tudi pri hitrejšem celjenju zato, ker z vibriranjem zvoka vzpodbuja celice (fibroblaste), da ustvarjajo nova vlakna. Tako terapija z ultrazvokom celice vzpodbudi k hitrejši tvorbi novih vlaken.

    2. Faza krepitve materiala

    Faza nalaganja materiala počasi prehaja v naslednji naravni proces celjenja poškodb, to je fazo krepitve nanošenega materiala. Po 5 tednih šele začne telo ta obstoječa vlakna krepiti, tako da počasi pridobivajo na moči in torej na nosilnosti. V tem obdobju moramo tkivo obremeniti in postopno povečevati obremenitev. Če je obremenitev prevelika, se vlakna ponovno potrgajo in smo na začetku celjenja, če pa je premalo vzpodbude in potrebe po obremenitvi – pa vlakna postanejo premalo močna, prešibka in se kasneje ob prvi večji obremenitvi ponovno potrgajo. V tem obdobju se izvajajo postopno vaje za krepitev in raztezanje. 

    3. Faza optimalne postavitve vlaken

    Nekje v 3 mesecih nastane polovica novih vlaken. Za popolno regeneracijo telo potrebuje cca. 1 leto lahko celo 2 leti, odvisno od velikosti poškodbe – da so nova vlakna močna in pravilno postavljena. Takrat je potrebno tkivo obremeniti z ustreznimi terapevtskimi vajami, da se ojača in v prihodnje ne bo prihajalo do ponovnih poškodb.

    Naravni proces celjenja poškodb poteka v svojem časovnem okviru in se ga žal ne da prehitevati…

    Imate še kakšno vprašanje?

    Vprašajte nas na forumu Fizioterapija in masaža.

  • Terapija osteoartritisa kolena = starostnih obrab kolena

    Terapija osteoartritisa kolena = starostnih obrab kolena

    Gumb na stran fizioterapija barbara purkart ljubljana

    Kakšna je najboljša terapija osteoartritisa kolena?

    Mednarodno združenje za strostne spremembe na sklepih (OARSI – Osteo Arthritis Research Society International) je v svojo raziskavo vključilo vse možne terapija osteoartritisa kolena, ki naj bi pomagale pri osteoartritisu kolena in ki temeljijo na znanstvenih dokazih. Bolečine zaradi komplikacij, ki nastanejo kot posledica starostnih sprememb na kolenu prizadanejo 600 milijonov ljudi širom sveta.

    Kljub temu, da je na tržišču ogromno različnih zdravil in terapij, so ugotovili, da je najboljša terapija osteoartritisa kolena:

    1. raztezanje določenih mišic,
    2. krepitev mišične moči spodnje okončine in
    3. koordinacija ter
    • izguba odvečne telesne mase – https://www.fizioterapija.net/blog/poraba-mascob/ 

    Vse ostale terapije in farmacevtska sredstva so v primerjavi z zgoraj naštetimi terapijami neučinkovite.

    Za osebe z osteoatritisom kolena je priporočljiva hoja, ki se je izkazala kot najbolj učinkovita gibalno-športna aktivnost, precej bolj kot vaje v vodi, plavanje in kolesarjenje.

    http://www.oarsi.org/sites/default/files/docs/2014/non_surgical_treatment_of_knee_oa_march_2014.pdf

    Imate še kakšno vprašanje?

    Vprašajte nas na forumu Fizioterapija in masaža.